Karadžića haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, vojne zločine ter zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Spoznan je bil za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.
HAAG > Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je več kot sedem let, saj je v priporu od 21. julija 2008.
Odvetnik Radovana Karadžića je že sporočil, da se bo pritožil na obtožbo. Do pravnomočnosti obsodbe bo sicer Karadžić ostal v priporu v Scheveningnu.
Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995 - v katerih je med drugim sodeloval tudi haaški obtoženec in bivši vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić. Te so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov.
Sodišče ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995, ki ga je ukazal Karadžić, so sile bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil vojske BiH. Sodišče je ugotovilo, da je Karadžić nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice, je povedal Kwon.
Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili.
“Kot predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik je bil edina oseba v Republiki srbski, ki je imel moč, da bi posredoval in preprečil poboj Bošnjakov,” je dejal Kwon, a tega ni storil. Namesto tega je ukazal, da Bošnjake, ki so bili zaprti v Bratuncu, odpeljejo drugam, kjer so jih nato pobili.
Sodišče je zato presodilo, da je Karadžić z Mladićem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici, je dodal.
Sodišče je Karadžića spoznalo za krivega tudi za večletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok.
Karadžić je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste s strani sil bosanskih Srbov od aprila 1992 do novembra 1995, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. Te ostrostrelske napade in teror pa je “koristil kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev”, je dodal Kwon.
Poudaril je, da je vojska Republike srbske v tem obdobju namerno obstreljevala in streljala na prebivalce Sarajeva skoraj vsakodnevno. Kot vrhovni poveljnik vojske je bil Karadžić neposredno vpleten s številnimi ukazi na strateški in operativni ravni.
Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Karadžića, da so sile BiH same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti. Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih.
Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Glede te obtožbe je sicer sodišče prvič razsojalo.
Kot je dejal Kwon, “sodišče nima dokazov, da bi lahko onkraj razumnega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid”. Spoznalo pa ga je za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore.
Ugotovili so, da je bil Karadžić vodilna osebnost pri razvoju ideologije in politik, ki so vodile do oblikovanja večinoma etnično homogene države bosanskih Srbov preko zločinov.
Prvič je sodišče razsojalo tudi glede zajetja 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale od 26. maja do 19. junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev, katere cilj je bilo preprečiti Natu izvajanje letalskih napadov na cilje bosanskih Srbov.
“Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakona in pravil vojne,” je dejal sodnik Kwon.
To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče od ustanovitve leta 1993 izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
V sodnem senatu so bili ob Kwonu še sodniki Howard Morrison, Melville Baird ter Flavia Lattanzi kot nadomestna sodnica.
Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009 in je trajalo skupno 498 dni. Pričalo je skupno 586 prič, od tega 337 tožilstva.
STA
