Kdo pravi, da to SP ni zanimivo?

CARIGRAD > Mnenja o kakovosti košarke v tekmah osmine finala SP so lahko različne, toda napeti tekmi in ekshibicija conske obrambe (na tem SP spet prihaja v ospredje) sta bili reklama za košarko. Morda to še najbolj velja za dvoboj med Srbijo in Hrvaško, v kateri je, kot radi rečemo pri nas, odločila ena sama žoga. Hrvati so nedvomno igrali najboljšo tekmo turnirja, Srbi pa niso blesteli. Če bi naši južni sosedje le malce bolj izkoristil odprte mete, bi ob polčasu imeli že konkretno prednost, obenem je Tomas zelo dobro ustavil prvega srbskega igralca Teodosića, tudi nad centrom Krstićem, ki se je razigral v drugem polčasu, niso bili nežni. Čeprav je bilo v drugem polčasu pričakovati popoln srbski juriš, pa ni bilo tako. Prvi prelomni trenutek na tekmi je bila 24. minuta, ko je 12 sekund pred koncem napada ob avtu selektor Ivković v igro poslal Teodosića, ki je takoj zadel trojko za prvo vodstvo Srbije, podobno se je zgodilo v zadnji četrtini. Hrvati so nato lovili srbsko vodstvo sedmih točk, obenem so si centri hitro nabirali osebne napake. V zadnji četrtini je Hrvaško držal v igri Popović, na drugi strani pa je bil iz igre in s črte prostih metov nezgrešljiv Rašić. Hrvaška je 11 sekund pred koncem izenačila, toda šolska napaka pri prevzemanju igralca in Kusova nespretna osebna napaka nad Rašićem, ki je sekundo do konca zadel prosti met za zmago, jim je odnesla četrtfinale. Ostal pa je vtis, da so Hrvatje v zadnji četrtini premalo verjeli v zmago ali pa jih je spremljala mora prejšnjih tekmovanj, ko so na podoben način izpadli iz igre. Sodeč po izjavah igralcev v zmago niso zares verjeli, hrvaški kolegi tudi menijo, da ima Josip Vranković premalo izkušenj za selektorski stolček.

V ponovitvi finala SP na Japonskem se je ponovila podobna zgodba - zmagali so Španci, Grki pa so tokrat morali domov že v osmini finala. Svetovni prvaki so viceprvake zlomili v zadnji četrtini po protinapadih, s consko obrambo in ko se je razigral Navarro, prav tako niso štedili robustnega centra Schortsanidisa, nad katerim so naredili osem grobih osebnih napak. Grki so Špancem prek Diamatidisa in Fotsisa pretili vse do zadnje minute, ko so izkoristili vsako špansko napako, toda moči za preobrat niso imeli.

Danes in jutri bodo na sporedu še štiri tekme osmine finala svetovnega prvenstva v Carigradu. Slovenija je sinoči naredila nov korak v košarkarski zgodovini.

Na papirju ima vsaj ena tekma še pred začetkom svojega zmagovalca, to je dvoboj med aktualnim afriškim prvakom Angolo in ZDA. Angolci so sicer v svoji predtekmovalni skupini premagali Nemčijo in Jordanijo, toda proti v vseh prvinah za dva razreda boljši ZDA nimajo prav nobene možnosti.

Rusija je senca ekipe, ki je sredi Madrida leta 2007 osvojila evropski naslov, zato ji ne moremo napovedati zanesljivega napredovanja. Nova Zelandija se je potrdila žilav tekmec, z atipično in atletsko košarko, z odličnim strelcem Penneyem, ki je imel v evropskih klubih obrobne vloge, in postavnim centrom Cameronom, zato bi utegnila Rusijo vsaj namučiti, če ne preskočiti.

Jutrišnji spored prinaša obračun palčka Litve in velikana Kitajske. A na košarkarskem zemljevidu sta vlogi zamenjani. Kitajska je brez Yao Minga povsem povprečna ekipa, medtem ko je temeljito pomlajena Litva brez zvezdnikov Jasikevičiusa, bratov Lavrinovič, Kaukenasa, Petravičiusa, Praskevičiusa v predtekmovanju pometla vse pred sabo. Večerni obračun med Brazilijo in Argentino bo poslastica, saj je rivalstvo močno. Brazilci so namučili ZDA, Argentina pa ob poškodbah in odpovedih (nazadnje Nocioni) ne deluje tako prepričljivo. Morda ima Brazilija nekaj več možnosti.

RM