Kitajska infrastrukturna pobuda v revnih državah ustvarila za 385 milijard dolarjev skritih dolgov
Nepregledni posli z državnimi bankami in podjetji v okviru naložbene pobude En pas, ena pot kitajskega predsednika Xi Jinpinga so v na desetinah revnejših držav ustvarili dolgove, ki niso zabeleženi v bilancah stanja, kažejo raziskave. Ti neprijavljeni dolgovi revnih držav skupno znašajo 385 milijard dolarjev. V pobudi En pas, ena pot sodeluje tudi Slovenija.
PEKING > Raziskava mednarodnega razvojnega raziskovalnega laboratorija AidData je pokazala, da več kot tretjino projektov spremljajo obtožbe o domnevni korupciji ter protesti.
Kitajska je od začetka pobude En pas, ena pot oziroma novodobna svilna pot vložila več kot 843 milijard ameriških dolarjev za gradnjo cest, mostov, pristanišč in bolnišnic v približno 163 državah, vključno s številnimi državami po Afriki in Srednji Aziji.
Skoraj 70 odstotkov tega denarja je bilo posojenega državnim bankam ali skupnim poslom med kitajskimi poslovneži in lokalnimi partnerji v državah, ki so že pred tem imele dolgove do Pekinga, je povedal izvršni direktor AidData Brad Parks.
"Mnoge revne vlade niso mogle prevzeti več posojil," je dejal Parks. "Torej je Kitajska postala ustvarjalna," je dodal.
Pojasnil je, da so bila posojila dana "konstelaciji akterjev, ki niso centralne vlade", in so bila pogosto podprta z državnimi jamstvi, če druga stranka ne bi zmogla poplačila.
"Pogodbe so nejasne in vlade same ne poznajo natančnih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo Kitajski," je povedal.
Raziskava je pokazala, da so ti neprijavljeni dolgovi skupno vredni približno 385 milijard dolarjev. Pri AidData, s sedežem v Williamsburgu v ameriški zvezni državi Virginija so našteli 45 držav z nižjim in srednjim dohodkom, kjer trenutno delež posojil do Kitajske predstavlja več kot deset odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda.
"Številni tuji voditelji, ki so se sprva želeli pridružiti pobudi En pas, ena pot, zdaj zaradi pomislekov glede vzdržnosti dolga začasno ustavljajo ali preklicujejo kitajske infrastrukturne projekte," je dejal Parks.
Študija je obenem pokazala, da so se posojila Pekinga v zadnjih dveh letih upočasnila zaradi odzivov posojilojemalcev.
Parks je še izpostavil, da iz njihove raziskave izhaja, da pobuda ni ena velika shema za gradnjo zavezništev, kot jo včasih predstavlja Peking, ampak gre zgolj za kitajsko iskanje najbolj donosnih poslov.