Kitajska izstrelila vesoljsko plovilo Shenzhou VIII
Kitajska je danes uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez človeške posadke Shenzhou VIII. Plovilo je ob 5.58 po krajevnem času (v ponedeljek ob 22.58 po srednjeevropskem času) s pomočjo nosilne rakete Dolgi pohod 2F proti vesolju poletelo z izstrelišča za satelite Jiuquan v provinci Gansu.
PEKING> Shenzhou VIII, ki se je na višini 200 kilometrov ločil od nosilne rakete, se bo čez predvidoma dva dni združil z vesoljsko kapsulo Tiangong I, s katero bosta ostala združena dvanajst dni. Shenzhou VIII bo nato izvedel še eno združitev, nakar se bo 17. novembra vrnil na Zemljo.
Uspeh združitev s Tiangongom I je ključnega pomena za napredovanje kitajskih načrtov o izgradnji lastne vesoljske postaje.
Kitajska je lastni vesoljski program začela razvijati leta 1990 s pomočjo kupljene ruske tehnologije. Leta 2003 je po nekdanji Sovjetski zvezi in ZDA postala tretja država v svetu, ki je v vesolje poslala človeka, pet let kasneje pa so trije astronavti, ki jih je v vesolje ponesel Shenzhou VII, izvedli prvi kitajski sprehod v vesolju, kar je primerljivo z dosežki Sovjetske zveze in ZDA na tem področju v 60. letih 20. stoletja.
Postopek združitve je sicer izjemno zahteven, ker se morata plovili, ki s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro potujeta okoli Zemlje in se bosta predvidoma združili na višini 343 kilometrov, priključiti postopoma. Če se bosta združevali prehitro, obstaja nevarnost, da bosta drugo drugega uničili.
Kitajska je kapsulo Tiangong I, na katero se bo priključil Shenzou VIII, izstrelila 29. septembra, v vesolju pa bo ostala dve leti. Prihodnje leto jo bodo dvakrat obiskali astronavti na krovu vesoljskih plovil Shenzhou IX in Shenzhou X, ki sta zasnovani tako, da ob združitvi s Tiangongom I nastane mini vesoljska postaja.
Načrtovano kitajsko vesoljsko postajo bodo sestavljali modul, dva laboratorija, tovorno plovilo in raketa s posadko. Postaja bo predvidoma tehtala 60 ton in bo tako precej lažja od ruske postaje Mir, ki tehta 137 ton, in Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki tehta 419 ton.
Ni še znano, kaj natančno si Kitajska obeta od naložb v razvoj vesoljske tehnologije, a, kot danes poroča kitajski časnik The Global Times, država meni, da nima druge izbire, kot da nadaljuje z vlaganji, če se želi izogniti podrejenosti drugim svetovnim velesilam.
STA