Ključni vrh v ključnem času
Medtem ko se je v valižanskem Cardiffu na zgodovinskem zasedanju zbral vrh zavezništva Nata, je ukrajinski predsednik Porošenko napovedal, da bodo danes v Minsku podpisali sporazum o prekinitvi ognja.
CARDIFF > Voditelji 28 držav članic Nata, tudi predstavniki slovenske vlade v odhodu, so včeraj začeli dvodnevni vrh zavezništva, ki bo predvsem v znamenju krize v Ukrajini. Tam je še naprej napeto, saj je na območju Donecka odjeknilo več eksplozij, ki so bile posledica minometnega ognja. Proruski uporniki so pred dnevi pregnali ukrajinsko vojsko iz strateško pomembnih točk in imajo pobudo. Morda so prav zato sporočili, da bodo spoštovali mirovni dogovor, če bo podpisan.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ob prihodu na vrh Nata presenetil z izjavo, da bo danes sklenjen mirovni sporazum, ki bo začel veljati ob 13. uri. Prva točka predvideva ustavitev ognja na vseh frontah, sporazum pa naj bi podpisali v Minsku na sestanku med Ukrajino, Rusijo, separatisti in predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
V Walesu so voditelji zaveznic tudi simbolno potrdili podporo Ukrajini, saj so se z njenim predsednikom sestali vsi najpomembnejši politiki: ameriški predsednik Barack Obama, britanski premier David Cameron, francoski predsednik FrancoisHolland, nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski predsednik vlade Matteo Renzi.
Cilj valižanskega vrha v času številnih kriz na več frontah je zagotoviti, da bo Nato pripravljen na vsak izziv, da bo sposoben braniti vse zaveznice pred katerim koli napadom ter da se bodo voditelji zavezali, da so za varnost pripravljeni tudi plačati. Vrh zaradi resnosti razmer v Ukrajini že opisujejo kot zgodovinskega.
“Rusija napada Ukrajino,” je ob prihodu na vrh brez ovinkarjenja in diplomatskega slepomišenja dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in nato izrazil dvom v ruski mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je v sredo predlagal Vladimir Putin. Napovedal je tudi, da bo zveza Nato na vrhu sprejela deklaracijo o močnejši vojaški podpori Kijevu, kar bo najverjetneje ujezilo Moskvo. Rusija, ki zanika prisotnost svojih vojaških sil na ukrajinskem ozemlju, namreč ostro nasprotuje vse tesnejšim odnosom med Natom in Ukrajino.
Vrh Nata je včeraj razpravljal tudi o Afganistanu, veliko časa pa bo namenil tudi odnosu do Iraka in tamkajšnje Islamske države. Po Rasmussenu ima mednarodna skupnost obvezo, da ustavi napredovanje Islamske države, članice Nata pa bi resno preučile možnost vojaške pomoči, če bi Irak zanjo zaprosil.
Prav tako bo vrh predvidoma potrdil politiko odprtih vrat, tudi sklep, da bo začel Nato okrepljene pogovore s Črno goro in najpozneje do konca prihodnjega leta odločil o vabilu državi v zavezništvo.
DES, STA