Kmetijski pridelovalci posadili občutno manj žit

Svet
, posodobljeno:

Jeseni so pridelovalci posejali ozimna žita na 50.208 hektarjih oziroma na 14,4 odstotka manjših skupnih površinah kot jeseni 2009. Nizke temperature in veliko padavin v septembru so upočasnile zorenje in spravilo koruze, kar je posledično vplivalo na poznejšo in zato tudi manjšo setev ozimnih posevkov.

Jeseni so kmetje posadili ozimna žita na 14 odstotkov manjših skupnih površinah, kar bo tudi občutno vplivalo na količino pridelka.
Jeseni so kmetje posadili ozimna žita na 14 odstotkov manjših skupnih površinah, kar bo tudi občutno vplivalo na količino pridelka.Pascal Rossignol

LJUBLJANA> S pšenico in piro, najpomembnejšima vrstama krušnega ozimnega žita pri nas, so slovenski kmetijski pridelovalci posejali za 15,7 odstotka manj površine (29.259 hektarjev) kot v jesenski setvi 2009. Z ržjo, drugim pri nas pomembnim krušnim ozimnim žitom, so bile posejane le nekoliko manjše površine kot prejšnjo jesen (za 0,1 odstotka manj), so sporočili iz državnega statističnega urada.

Manj tudi ječmena, tritikala in oljne ogrščice

Površine, posejane z ječmenom, so se do leta 2008 povečevale, v zadnjih dveh letih pa se - kot kažejo statistični podatki - manjšajo. Lansko jesen so pridelovalci ječmena posejali s tem krmnim žitom za 12,9 odstotka manjše površine kot v jeseni 2009 in kar za 18,8 odstotka manjše kot jeseni 2008. Za 13,1 odstotka manjše (3442 hektarjev) površine kot v letu prej pa so posejali tudi s pri nas sicer vse bolj razširjenim krmnim žitom, tritikalo.

Pridelovalci oljne ogrščice, po razširjenosti pri nas najpomembnejše industrijske rastline, so jeseni posejali s to kulturo 5614 hektarjev površin oziroma 6,7 odstotka manj kot jeseni 2009.

STA