Knjiga o poskusu atentata na Mussolinija v Kobaridu

LJUBLJANA> Krik mačehe je drugo delo s tigrovsko tematiko zgodovinarja Boruta Rutarja, ki ga je izdala Mohorjeva založba iz Celovca. Leta 2003 je namreč isti založnik izdal Rutarjevo delo Iz primorske epopeje, Mirko Brovč in narodna vstaja organizacije TIGR v letih 1938-1941. Ob novem Rutarjevem tekstu (obsega 230 strani srednje velikega formata z obilico fotografij in dokumentov) bi lahko zapisali, da gre za nadaljevanje njegovega raziskovalnega dela o tigrovskem gibanju v Gornjem Posočju, ki je bilo eno izmed najpomembnejših žarišč protifašističnega boja med obema svetovnima vojnama na Primorskem.

Rutar je v številnih pogovorih z nekdanjimi pripadniki TIGR-a in na podlagi dokumentarnega gradiva prišel do spoznanja, da je tigrovska organizacija videla kot eno izmed možnih rešitev pred pogubnim raznarodovalnim delovanjem fašističnega režima v izvedbi atentata na Mussolinija. Najprej naj bi atentat izvedel Ferdo Kravanja v NOB bolj znan pod ilegalnim imenom Peter Skalar. To naj bi se zgodilo leta 1934 v Rimu, kjer je Kravanja služil vojaški rok v vojašnici, ki je bila v neposredni bližini Mussolinijeve vile. Drugi poskus atentata, ki je v javnosti bolj znan, pa so tigrovci načrtovali 20. septembra 1938 v Kobaridu. Atentat naj bi izvedel Franc Kavs iz Čezsoče.

Tega leta je namreč Italija proslavljala 20. obletnico zmage v prvi svetovni vojni, in Kobarid, Caporetto, kjer so odkrili veliko kostnico, je bil zadnja postaja Mussolinijeve turneje po tedanji Julijski krajini, ki se je začela z velikim zborovanje na Trgu zedinjenja v Trstu. V literaturi običajno velja, da je bil Kavs nesrečno zaljubljen in da je bil po sodbi tigrovske organizacije najbolj primeren, da z opasano bombo skoči k Mussoliniju, aktivira bombo, ubije diktatorja in raztrešči sebe. Kavs, obsojen na 30 let ječe, kot piše Rutar, je po vojni povedal, da tega ni storil, ker je bilo na trgu okrog Mussolinija veliko ljudi in otrok, in da ni hotel žrtev.

Rutar pa v svojem delu postavlja tezo, da je Kavsova mačeha Ana, rojena Ivančič, zaslutila njegovo namero in poskušala preprečiti izvedbo atentata. Zato tak naslov njegovega dela. Rutar tudi ugotavlja, da je atentat preprečila angleška obveščevalna služba: tik pred zloglasnim sporazumom v Münchnu, ki je zapečatil usodo Češkoslovaške in po zahodnem pričakovanju ohranil v Evropi mir, se je zbala, da bi atentat na Mussolinija sprožil svetovni spopad. Ta pa se je, kot vemo, začel že čez slabo leto dni.

Mohorjeva je ob Rutarjevi monografiji izdala tudi knjigo Silvina EiletzaPred sodbo zgodovine - Stalin, Tito in jugoslovanski komunisti v Moskvi, še eno v nizu del o popolni “demontaži” v večjem delu javnosti hvaljenega lika J. B. Tita.

TOMO ŠAJN