Ko David premaga Goljata
V italijanski politični ureditvi poznajo nekaj, kar je na hierarhični lestvici še nižje od občine. Gre za rajonske svete, ki bi jih v Sloveniji lahko primerjali s krajevnimi skupnostmi. Občina Trst jih šteje sedem. Po mnenju nekaterih so navlaka, za druge pa nadvse koristna rešilna bilka v neenakem boju občanov proti politični eliti.
“David je premagal Goljata,” se je nasmehnil Marko Milkovič med obnavljanjem tega, kar se je zgodilo zgodaj spomladi v tržaškem občinskem svetu. Tedanjemu županu Robertu Dipiazzi ni uspelo prepričati večine svetnikov, naj podprejo njegov prostorski načrt. Temu so se glasno upirali prebivalci tržaškega Krasa, češ da omogoča divje gradnje, ki bi boleče zarezale v kraško okolje.
Med glavnimi protestniki na Krasu je bil prav Milkovič, ki je bil pred petimi leti izvoljen za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta. Ta ima sedež na Opčinah, njegove člane pa sočasno z občinskimi volitvami izbirajo prebivalci vasi Bazovica, Padriče, Gropada, Trebče, Bani in seveda Opčine.
“Saj ne rečem, da je to samo naša zasluga,” je ocenil predstavnik stranke Slovenska skupnost Milkovič. “Sami ne bi prišli daleč. A s tem, da smo takoj dvignili vik in krik, smo dodali svoj del. Za nami je takoj protestirala vsa leva sredina in potem se je zgodba končala tako, kot se je.”
Zgolj posvetovalna vloga
Po italijanski zakonodaji so pristojnosti rajonskih svetov zelo omejene. Njihova vloga je zgolj posvetovalna. Če občina sprejme akt, ki karkoli spremeni na področju kakega rajona, lahko rajonski svet izrazi svoje mnenje. Tega pa ne župan ne občinski svet nista dolžna upoštevati. Zato so v Italiji na valu polemik o razsipanju javnega denarja mnogi predlagali ukinitev rajonskih svetov. Nekatera mesta, kot na primer Videm, so jih tudi že ukinila.
“Trst ima sedem rajonskih svetov, dva za področje Krasa in pet v mestu. Mislim, da sta tista na Krasu absolutno potrebna. Občina se je z Dipiazzo na čelu kar požvižgala na Kras, zato je dobro, da smo na potrebe prebivalcev opozarjali vsaj mi. Po drugi strani je pa res, da so nekateri rajonski sveti povsem nepotrebni. V mestu, na primer, nimajo o čem razpravljati.”
O morebitni ukinitvi rajonskih svetov v Trstu se mora izreči svet dežele Furlanije Julijske krajine. Večina svetnikov si je februarja premislila in potrdila njihov obstoj, kar je pri nekaterih strankah izzvalo glasno nelagodje. “Sploh ne drži, da so rajonski sveti potrebni,” je takrat v tiskovnem sporočilu zapisal Alessandro Corazza, svetnik stranke Italia dei Valori.“Danes so že mrtvi, saj je njihovo vlogo dejansko nadomestil internet, ki omogoča neposreden stik občana z občino. Rajonski sveti, taki kot so danes, služijo le strankam.”
Marsikje po Italiji namreč stranke izrabljajo rajonske svete, saj tja nastavljajo svoje ljudi, ki jim je treba zagotoviti plačo. Ta je odvisna od števila prebivalcev vsake občine in še od drugih dejavnikov. Po besedah Marka Milkoviča so predsedniki tržaških rajonskih svetov do nedavnega prejemali 1000 evrov mesečno. Kar je po njegovem mnenju za nekatere preveč, za druge premalo.
“Spet je tukaj razlika med mano in Brunom Ruplom, ki sva bila v prejšnjem mandatu predsednika dveh kraških rajonskih svetov, ter tistimi, ki so bili predsedniki rajonskih svetov v mestu,” je razložil. “Z Ruplom nisva samo hodila na seje, ampak sva delala vsak dan, se srečevala z ljudmi, jaz sem recimo podrobno preučil regulacijski načrt ... V mestu pa ne delajo nič.”
Odslej bo - vsaj v Trstu - drugače. Predsedniki ne bodo več prejemali mesečne plače, ampak 100 evrov za vsako sejo. Mesečno sta navadno dve. Svetnikom pa se je sejnina znižala z dozdajšnjih 50 na le še 30 evrov. S tem naj bi stranke v političnih igricah porazdeljevanja stolčkov končno pustile pri miru rajonske svete.
Leva sredina osvojila mestne četrti
V Trstu je bilo doslej tako, da je leva sredina vselej imela večino v dveh rajonskih svetih na Krasu, desna sredina pa je običajno prevladala v mestu. Na majskih volitvah pa se je marsikaj spremenilo. V rajonskem svetu za Rojan, Greto in Barkovlje sta desna in leva izenačeni, v rajonskem svetu za Sveti Vid in Staro mesto pa se je prvič zgodilo, da je leva sredina premagala desnico. Pri Svetem Jakobu pa bodo svetniki desne sredine še naprej v večini, čeprav je do srede sedemdesetih let ta delavski mestni okraj veljal za “tržaški Stalingrad”.
Razplet rajonskih volitev na vzhodnem Krasu pa ni bil presenetljiv. Leva sredina si je zagotovila sedem svetniških sedežev od desetih. Marko Milkovič, ki je prejel kar 532 preferenčnih glasov, pa bo vsej verjetnosti še naprej predsednik.
Prva seja v novem petletnem mandatu bo v sredo. Glede na težnjo po ukinitvi rajonskih svetov bi lahko šlo za zadnjo umestitveno sejo.
PETER VERČ
