“Ko je igrala reprezentanca, je proizvodnja obstala”

Svet
, posodobljeno:

“Med svetovnim prvenstvom, ko je igrala domača reprezentanca, je proizvodnja v tovarni obstala. Delovni čas smo potem temu primerno podaljšali,” se spominja Uroš Kravos, ki je pet let vodil odvisno družbo takratne Iskre Avtoelektrike v Braziliji.

Uroš Kravos (levo) z enim od brazilskih prijateljev med pripravo mesa za tipično nedeljsko druženje oz. “Churrasco”
Uroš Kravos (levo) z enim od brazilskih prijateljev med pripravo mesa za tipično nedeljsko druženje oz. “Churrasco”Osebni Arhiv

NOVA GORICA > “Za posel je bilo sprva težko, ker poteka vse precej počasneje kot pri nas, je pa dežela tako velika, da ko te mehanizem enkrat potegne noter, te ne izpljune več,” pove danes Kravos, ki je šel leta 2004 v Brazilijo z nalogo, da ustanovi podjetje in postavi ter zažene proizvodnjo Iskrinih zaganjalnikov in alternatorjev. V državi je ostal pet let in jo dobro spoznal.

Zaradi visokih vstopnih davkov je bila šempetrska družba skoraj prisiljena tam postaviti lokalno proizvodno, tudi zato ker 12.000 kilometrov oddaljeni dobavitelj težko servisira kupce. Z družino se je naselil v industrijskem mestu Campinas, sto kilometrov stran od São Paula.

Za preboj z novimi izdelki in projekti je bilo treba ogromno časa, kar pripisuje temu, da se ljudje bojijo sprejemati odločitve, deloma tudi zaradi delovnega prava, ki ni takšno kot pri nas. “V Braziliji ti lahko rečejo, glej, od jutri naprej te ne potrebujemo več. Dobiš sicer odpravnino oziroma denar iz sklada, v katerega je delodajalec plačeval za socialne prispevke, in to je to,” še pove.

Čeprav je bilo suženjstvo v državi odpravljeno leta 1888, temnopolti še vedno opravljajo slabše plačana dela, prepad med redkimi zelo bogatimi in množico revnih, na robu preživetja, pa je velikanski, omeni Kravos.

Včasih so vsi živeli za nogomet

“Brazilija živi za nogomet. Vsaj takrat, ko sem bil tam, je bilo tako. Med svetovnim prvenstvom je bilo vse rumeno-zeleno. Stolpnice, šole, vse je bilo v teh barvah,” ga zanese leta nazaj, opozori pa, da so se med pripravo aktualnega svetovnega prvenstva razmere močno spremenile. Ker so veliko denarja za milijardne vložke v nogometno infrastrukturo pridobili tudi tako, da so pobrali iz malhe, namenjene izobraževanju in sociali, so se vrstili protesti in stavke.

“Presenetilo me je, ko mi je eden od prijateljev, s katerimi sem še vedno v stikih, povedal, da si želi, da bi reprezentanca čim prej izpadla,” težko verjame Kravos, ki se še živo spominja časov, ko je vodja proizvodnje med svetovnim prvenstvom v tovarno prinesel star televizor in so spremljali nastop rumeno-zelenih, potem pa delovni čas temu primerno podaljšali. Sicer bi bilo delo slabo opravljeno in bi zaradi potencialnih reklamacij naredili več škode kot koristi.

Sprehajanja po ulicah skorajda ni

Od države, kjer je preživel pet let, najbolj pogreša dobro hrano in odprtost ljudi, s katerimi je mogoče v izredno kratkem času navezati pristne prijateljske odnose.

“Ko te sprejmejo, postaneš del njihove družine,” še pove in doda, da ima družabno življenje v Braziliji, kjer se čas nekoliko drugače vrti, posebno mesto. Med tednom se dela, vikendi pa so čas za družino, druženje, ki se začne že v petek zvečer in traja vse do nedeljskega Churrasca, tradicionalnega popoldanskega druženja ob žaru in ledenem pivu.

Zaradi visoke stopnje kriminala, ki je posledica velikih razlik med bogatimi in revnimi, se v Braziliji živi dokaj zaprto življenje. Prostega sprehajanja po ulicah, kot pri nas, skorajda ni.

“Živeli smo v kondominiju. Na začetku sem imel občutek, kot da smo v zaporu. Vsenaokrog tri metre visok zid z bodečo žico in električno napetostjo na vrhu, pa oboroženi varnostniki, prisotni 24 ur na dan,” pove Kravos. Doda, da so jim prijatelji svetovali, naj v primeru napada na ulici ali v avtomobilu pustijo vse, kar imajo, in se počasi odstranijo, predvsem pa nobenih hitrih gibov. Tovrstnih negativnih izkušenj k sreči ni imel, žena pa se je najbolj bala, da bo na kakšnem križišču kdo pristopil k avtomobilu s pištolo, jo prisilil, da izstopi in ukradel avto, kar se dogaja, pri tem pa odpeljal še otroka.

Vseeno ga na Brazilijo vežejo lepi spomini. V deželo, ki jo zaznamujejo tudi neskončne peščene plaže, samba in pregovorno lepa dekleta, pa čeprav je, kot pravi, tudi tam vpliv ameriške prehrane pustil globoke posledice v smislu predimenzioniranih teles, se namerava z družino čez leto ali dve vrniti na obisk. To so si obljubili, ko so jo zapuščali in imajo tam še veliko prijateljev.

NACE NOVAK

Z družino pri slapovih Iguaçu na tromeji med Brazilijo, Argentino in Paragvajem
Z družino pri slapovih Iguaçu na tromeji med Brazilijo, Argentino in ParagvajemOsebni Arhiv
Med družinskim obiskom v Rio de Janeiru - v ozadju znamenita plaža Copacabana
Med družinskim obiskom v Rio de Janeiru - v ozadju znamenita plaža CopacabanaOsebni Arhiv