Koalicija proti IS se širi, misija bo trajala dolgo

Svet
, posodobljeno:

Na strani islamskih skrajnežev se v Iraku in Siriji bori oziroma se je borilo prek 3000 evropskih državljanov, ocenjujejo predstavniki EU. Tudi včeraj so v več državah po Evropi potekale nove aretacije domnevnih islamskih skrajnežev. Koaliciji, ki pod vodstvom ZDA napada strateške položaje skrajnih islamistov, se pridružuje vse več evropskih držav.

Koalicija proti IS se širi, misija bo trajala dolgo
Danish Ismail

LJUBLJANA > Medtem ko je mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA včeraj vnovič bombardirala naftna polja, ki jih v Siriji nadzoruje islamistična skrajna skupina Islamska država (IS), se je obračun z domnevnimi skrajneži nadaljeval tudi na evropskih tleh. Vesti o novih aretacijah domnevnih skrajnih islamistov so prišle iz Velike Britanije in Španije.

Bojuje se več kot 30.000 džihadistov

Iz Bruslja pa je prišla uradna ocena, da se v Iraku in Siriji bori oziroma se je v zadnjem času borilo 3000 državljanov EU, kar je tisoč več, kot so ocenjevali v začetku tega leta.

Koordinator EU za boj proti terorizmu Giles de Kerchove je pojasnil, da so v to številko zajeti tudi tisti džihadisti, ki so bili v spopadih ubiti ali so se iz Sirije in Iraka že vrnili v Evropo. Napadi ZDA in zaveznic povečujejo možnost za teroristične napade na cilje v Evropi, je še prepričan evropski koordinator za boj proti terorizmu.

Ameriška obveščevalna agencija Cia ocenjuje, da se na strani IS v Iraku in Siriji bori do 31.000 borcev. Njihov glavni vir dohodka so naftne rafinerije. S prodajo nafte na črnem trgu naj bi skrajneži zaslužijo po 1,5 milijona evrov na dan.

Koalicija se širi

Koaliciji držav, ki od torka z letali napadajo naftna polja IS, se je včeraj pridružila še Velika Britanija. “To bo misija, ki bo trajala ne le mesece ampak leta, a menim, da moramo biti na to zavezo pripravljeni,” je v nastopu pred parlamentom dejal britanski premier David Cameron, ki je od poslancev dobil skoraj soglasno odobritev za zračne napade v Iraku. IS je po njegovih besedah grožnja tudi za britanske ulice in Velika Britanija se ji je dolžna vojaško zoperstaviti.

Sodelovanje v Iraku je včeraj napovedala tudi Danska, Belgija in Nizozemska pa sta pomoč svojih letal ponudili pred tremi dnevi. Večjo vlogo v boju proti IS namerava odigrati tudi Turčija, ki meji na Sirijo in Irak. Turčija je odločnejši boj napovedala po izpustitvi 40 svojih državljanov, ki so jih v Iraku več mesecev zadrževali skrajneži.

Od evropskih držav je v letalskih napadih v Iraku do zdaj aktivno sodelovala le Francija, ki je bila zaradi tega že deležna maščevanja skrajnežev. Ti so v začetku tedna v Alžiriji zajeli in obglavili francoskega turista, pojavili pa so se tudi namigi, da IS načrtuje napade na podzemne železnice v ZDA in Franciji. Zaradi teh groženj je Francija že poostrila varnostne ukrepe na javnih mestih in javnih prevoznih sredstvih.

“Tudi mi smo umazani Francozi”

Proti divjanju skrajnežev, ki se sklicujejo na vero, protestirajo muslimani v več državah. V Franciji se je včeraj protestom pridružilo več tisoč muslimanov, odmev v javnosti pa je imelo tudi javno pismo skupine francoskih intelektualcev muslimanske veroizpovedi. “Z vso častjo lahko rečemo - tudi mi smo umazani Francozi,” so sporočili džihadistom, ki pozivajo k pobijanju državljanov držav, podpornic boja proti IS. “Tem divjakom zanikamo pravico zastopanja islama in izražanja v našem imenu,” so zatrdili muslimani, vidni v francoskem javnem življenju.

JANA KREBELJ