Kokoši imajo več prostora, rejci pa veliko več skrbi
S prvim januarjem so slovenske kokoši, ki serijsko valijo jajca, dobile bolj prostorne kletke. Baterijska reja, ki jih je do zdaj stiskala v žičnate, komaj za dve pesti majhne kletke, v katerih so stopicale po lastnih iztrebkih, jedle, pile in valile, je namreč prepovedana.
PRIMORSKA> Rejci pa opozarjajo, da se naložba v nove kletke težko povrne.
Kokoši nesnice, katerih jajca potrošniki lahko izbiramo na policah trgovin, so pri rejcih več kot štiri desetletja živele v osiromašenem okolju. Po mnenju znanstveno veterinarskega odbora je bilo to neprimerno z vidika fizioloških in etoloških potreb živali, ki so postale zgolj avtomat za jajca. Zaradi tega odnosa, ki je pri kokoših kazal stres, motnje v obnašanju, poškodbe in je zato smrdel po mučenju živali, je Evropska unija že leta 1999 sprejela direktivo, ki je zapovedala minimalne pogoje za zaščito kokoši nesnic, prepovedala baterijsko rejo v (pre)majhnih kletkah in rejcem za posodobitev ponudila dvanajstletno obdobje.
Jajca iz neobogatene baterijske reje ne smejo več na trg. Veterinarski inšpektorji se bodo pri nadzoru osredotočili na kritične točke, kot so pakirni centri za jajca in trgovine, ki prodajajo jajca iz drugih držav EU. Za neustrezno označevanje jajc in proizvodnjo po nezakonitem sistemu baterijske reje so predpisane kazni od 200 do 800 evrov. “Vendar gre v večini primerov za stek prekrškov, kar lahko pomeni tudi do petkratnik višine posamezne kazni,” pojasnjujejo.
Kopiranje naravnega okolja
Na veterinarski upravi (Vurs) so povedali, da je večina slovenskih rejcev pred iztekom tega prehodnega obdobja v svoje objekte že namestila nove obogatene kletke, večje od 2000 kvadratnih centimetrov, v katerih imajo kokoši na voljo vsaj 750 kvadratnih centimetrov površine, od tega najmanj 600 kvadratnih centimetrov uporabne površine, visoke pa so 45 centimetrov. Vsaka kokoš ima tako zdaj na dosegu vsaj dva kapljična napajalnika in krmilnik, poleg tega pa nove kletke z gnezdom za nesenje jajc, gredami, nastiljem za kljuvanje in brskanje ter posebno pripravo za obrabo krempljev tudi posnemale njihovo naravno okolje.
“Rejci so bili s predpisi seznanjeni že dalj časa. Že v letu 2007 in 2008 je Vurs ob izvajanju nadzora obveščal rejce o poteku prehodnega obdobja in jih vzpodbujal, da se pravočasno prilagodijo. Večina rejcev se je v roku prilagodila ali pa so že v letu 2008 izjavljali, da bodo po uveljavitvi nove direktive najverjetneje opustili proizvodnjo,” so pojasnili na Vursu.
Trije bodo pod posebno lupo
Na Primorskem, kjer je registriranih 13 objektov za rejo kokoši nesnic, od tega šest na Goriškem in sedem na Postojnskem, je tik pred iztekom leta še kazalo, da trije rejci kletk niso zamenjali. Veterinarski inšpektorji jih bodo zato v januarju obiskali še enkrat, zadnjič: “Po ugotovitvi dejanskega stanja pri posameznem rejcu bomo sprožili postopke za preprečitev oddaje konzumnih jajc na trg s končnim ciljem uskladitve reje kokoši nesnic v skladu s predpisi. Hkrati bo potekal tudi poostren nadzor nad označevanjem jajc v pakirnih centrih.”
“Nove kletke so predrage, subvencije prepozne”
Če se rejci niso utegnili prilagoditi novim predpisom, bolj prijaznih do živali, bodo morali to dejavnost opustiti. Nekoliko drugače se je problema lotil Niko Petkovšek iz Logatca z odločitvijo, da kokošjerejo delno opusti. V objektu, kjer je nekoč gojil 3000 kokoši, jih ima danes le še 350 pod klasično baterijsko rejo. Evropska direktiva namreč ne prepoveduje neobogatene baterijske reje za manj kot 350 kokoši nesnic. Petkovšek, ki je kokoši redil več kot trideset let, pravi, da je naložba v nove kletke predraga. Izračunal je, da bi ga osušila za približno 60.000 evrov, ki pa se mu z zaslužkom od prodaje jajc niti po petih letih ne bi povrnili.
Na Primorskem je registriranih 13 objektov za rejo kokoši nesnic.
Kokošjereja je malodane postala breme, čedalje več rejcev se odloča za opustitev panoge, ki jo je prizadel že močan skok cen surovin in ki še do nedavnega ni bila deležna nobenih subvencij. “Če je država želela kletke v skladu z evropskimi standardi, bi nam morala za to omogočiti subvencije za novo opremo,” je nad potezo kmetijskega ministrstva, ki je javne razpise prvič objavilo šele v letu 2011, nezadovoljen Petkovšek. “Prepozno,” dodaja rejec.
Po njegovem mnenju je država z implementacijo pravilnika o zaščiti rejnih živali brcnila v prazno, saj bodo naši trgovci kljub strogim predpisom za domače rejce še vedno veselo uvažali jajca iz drugih držav, tudi Italije, Francije in Španije, ki so se bržkone edine v EU prepovedi baterijske reje kokoš nesnic izognile. A kot utemeljujejo na Vursu, državam članicam ne morejo prepovedati trgovanja z jajci iz drugih držav članic EU, ker bi šlo za kršitev temeljnega načela prostega pretoka blaga.
LORI FERKO