Konec zaposlovanja verskih uslužbencev v javnih ustanovah

LJUBLJANA> Septembra bo DZ obravnaval predlog sprememb zakona o verski svobodi, ki ga je v proceduro vložilo 29 poslancev. Gre za v roku podan odziv na zahtevo ustavnega sodišča, da je treba prekiniti s prakso zaposlovanja verskih uslužbencev v državnih ustanovah in spremeniti pravila za registracijo verskih skupnosti.

Po novem ne bo več mogoče zaposlovati duhovnikov v vojski, policiji, bolnišnicah in zaporih, versko skupnost pa bo lahko registriralo že deset oseb. Zdaj velja, da lahko takšno skupnost registrira sto članov, ki kot verska skupnost delujejo deset let.

Odločali bi davkoplačevalci

Poleg tega pa zakon prinaša tudi spremembo financiranja verskih skupnosti. Država zdaj verskim skupnostim sofinancira plačevanje prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, ključ za določitev, kolikim uslužbencem pripada sofinanciranje, pa je število državljanov, ki so se v popisu prebivalstva izrekli za pripadnike posamezne verske skupnosti.

Tako je država v lanskem letu Rimskokatoliški cerkvi namenila več kot 2,3 milijona evrov (plačilo prispevkov je sofinancirala 971 katoliškim duhovnikom, redovnikom in drugim verskim uslužbencem). Še ostalim šestim večjim verskim skupnostim je za sofinanciranje prispevkov namenila skupno 100.000 evrov (prispevki za skupno 55 ljudi).

Tudi po novem bi država med verske skupnosti razdelila skupno 2,4 milijona evrov pomoči, vendar po kriteriju, koliko oseb je vsaj del svoje dohodnine (od 0,1 do 0,5 odstotka) namenilo verski skupnosti. Prvi izračuni kažejo, da bi Rimskokatoliška cerkev po novi metodi dobila precej manj denarja (po davčnih podatkih iz leta 2009 le 289.080 evrov). Bi pa bile po novem do državnega denarja upravičene tudi majhne verske skupnosti, ki imajo manj kot tisoč članov. Zdaj namreč velja, da je verska skupnost upravičena do sofinanciranja prispevkov za enega uslužbenca na tisoč članov.

Na Uradu za verske skupnosti pojasnjujejo, da bodo imele verske skupnosti dovolj časa, da svoje člane seznanijo z možnostjo namenitve dela dohodnine, saj bi spremembe začele veljati šele čez tri leta. “Upravičena je domneva, da se bo število donacij na račun tega povečalo,” pravi Davor Lekić z urada. Meni, da bo nova ureditev za verske skupnosti ugodnejša, saj bodo pripadniki sami odločali, ali želijo nameniti donacijo ali ne. “Ureditev je ugodnejša tudi glede na trende, saj se število upravičencev do pomoči pri največji verski skupnosti zmanjšuje za približno 50 verskih uslužbencev na leto, kar je približno 60.000 evrov letno,” pojasnjuje.

RKC: Predvolilna provokacija

Za komentar sprememb smo prosili Rimskokatoliško cerkev, vendar so s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference posredovali le pojasnilo: “Stopamo v čas pred parlamentarnimi volitvami, zato je vprašanje financiranja verskih skupnosti, posebej pa največje med njimi, Katoliške Cerkve, vedno zelo hvaležna tema za predvolilno kampanjo. Takšni provokaciji ne pripisujemo posebnega pomena, zato se v tovrstno debato ne želimo vključiti.”

Tajnik Islamske skupnosti Slovenije Nevzet Porić pa je ocenil, da spremembe za njihovo skupnost ne bodo bistvene. “Karkoli se zgodi ostajamo na istem, ta zakon ne vpliva preveč na naše delovanje,” pravi. Po zagotovilih urada za verske skupnosti naj bi dobili bistveno več denarja, vendar pa Porić ne skriva dvomov, da bo novela v vsebini, kakršna je sedaj, sploh sprejeta.

Dobrodošla rešitev za muslimane v Slovenije je možnost prostih dni za praznovanje verskih praznikov, a tudi ta je v zakonu zapisana na nekoliko čuden način: “Oseba si mora vzeti svoj lastni dopust za praznovanje. Edina razlika je v primerjavi s sedanjim zakonom je v tem, da delodajalec ne bo mogel namerno odreči dopusta,” opozarja Porić.

Rezultat bodo ideološke polemike

Glede na to, da so novelo uradno predlagali poslanci iz vseh strank, ki so do vladnih razkolov sodelovale v koaliciji, je pričakovati, da bo novela gladko sprejeta.

Kako pa se bodo do nje opredelili v opoziciji? Odgovora SNS nismo dobili, V SDS pravijo, da zadeve za zdaj ne komentirajo, Gvido Kres iz SLS pa sporoča, da se njegova stranka nagiba k zavrniti novele.

“V SLS ugotavljamo, da je iz zakonske novele čutiti negativen odnos in željo po zmanjševanju vpliva največjih krščanskih verskih skupnosti.” Novela prinaša spremembe, ki so trenutno nepotrebne, menijo v SLS, kjer se tudi bojijo, da bodo izkupiček posega v registracijo, delovanje in financiranje verskih skupnosti “dodatne ideološke polemike in medsebojne delitve”.

Novosti predloga zakona o verski svobodi

> Podlaga za delitev državnega denarja ne bi bil več popis prebivalstva, ampak število ljudi, ki bi verski skupnosti namenili del dohodnine.

> Versko skupnost bi lahko ustanovilo že deset ljudi.

>Pod okrilje zakona o verski svobodi bi sodile tudi svetovnonazorske skupnosti, to je skupnosti, ki jih povezuje določen svetovni nazor, ki pa ni verske narave.

> Delavec bi imel pravico tri dni svojega rednega dopusta ali pa nadure porabiti v času svojih verskih praznikov.

JANA KREBELJ