Konec zavajanja s podatki o hrani
Podatki na embalažah živil naj bodo takšni, da bo kupec z lahkoto prepoznal, katera hrana je kakovostna, je bilo vodilo evropskega parlamenta pri sprejemanju novih pravil za označevanje hrane. V primorskih podjetjih Pivka perutninarstvo, Delamaris in Fructal že pozdravljajo odločitev, ki bo med oznake prinesla več reda.
PRIMORSKA > Živila morajo biti označena že zdaj, a pravila niso enotna in povsod enako stroga, zato se potrošniki težko znajdejo. Nemalokrat so tudi zavedeni, saj proizvajalci hrane poudarijo le dobre lastnosti svojih izdelkov.
Nova pravila, ki jih je sprejel evropski parlament, naj bi po prehodnem obdobju treh oziroma petih let, ko gre za podatke o hranilni vrednosti, enotno uredila področje označevanja. Tako bi kupci lažje prepoznali, kaj sploh kupujejo.
Energijska vrednost in količina maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli bodo morale biti povsod v EU navedene v obliki tabel na vidnem mestu, skupaj in v istem vidnem polju. Podatki bodo morali biti izraženi na 100 gramov oziroma 100 mililitrov živila, lahko pa bodo dodatno preračunani tudi na obrok.
Vidnejši alergeni
Bolje vidni bodo alergeni, ki bodo morali biti na seznamu sestavin posebej poudarjeni. Podatki o alergenih bodo morali biti navedeni tudi pri prodaji nepakirane hrane, na primer v restavracijah in menzah.
Živila, ki so na pogled enaka pravi hrani, vendar so iz drugih sestavin (na primer sir iz rastlinskih maščob), bodo morala biti označena na sprednji strani embalaže in z dovolj veliko pisavo. Kupec bo moral biti opozorjen tudi pri kupovanju predelanega mesa in rib. Poleg tega se širi nabor živil, pri katerih bodo morala podjetja označevati izvor. Evropska zakonodaja že določa, da mora biti na etiketi označen izvor govedine, medu, oljčnega olja ter svežega sadja in zelenjave, po novem pa naj bi kupci vedeli še, od kod prihaja sveže svinjsko, ovčje, kozje in perutninsko meso.
Končno nekaj reda
Spreminjanje podatkov na embalažah in podrobnejše analize izdelkov za pridobitev novih podatkov bodo sicer podjetjem prinesla nove stroške, a v Pivki in Delamarisu priznavajo, da je prehodno obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko pripravili in porabili trenutne zaloge embalaže.
Od tod naprej vidijo v novem sistemu označevanja le prednosti. “Gre za vzpostavitev reda,” poudarjajo. Zdaj je namreč na trgu precej izdelkov, ki pri podajanju informacij niso objektivni: “Prek označb na embalaži podajajo zgolj pozitivne informacije, tistih nekoliko slabših in manj ugodnih pa niti ne objavijo oziroma nanje nekoliko pozabijo.”
S prednostmi novega načina označevanja se strinjajo tudi v Fructalu: “Danes lahko na slovenskem trgu najdemo proizvode proizvajalcev tako iz držav EU kot drugod, ki pa so, glede na slovenske zahteve, označeni pomanjkljivo.” Spremembe omogočajo, da bodo vsi proizvajalci hrane enako konkurenčni.
Potrošnikov, ki berejo deklaracije, naj bi bilo na ravni EU 18 odstotkov, v Fructalu pa opažajo, da so kupci vedno bolj zahtevni in da je tistih, ki nekaj dajo na zdravo hrano, vsak dan več: “Tako se nam nemalokrat zgodi, da nas potrošniki tudi prek elektronske pošte ali telefona prosijo še za kakšno dodatno informacijo o izdelku.”
Da so nekateri kupci že zdaj zelo pozorni na označevanje izdelkov, vidijo tudi v Pivki in Delamarisu. Vse prevečkrat pa odločitev za nakup izdelka pogojuje najnižja cena, opažajo, zato si želijo, da bi na področju prodaje njihovih izdelkov prišlo do večjega preobrata v prid kakovosti.
JANA KREBELJ