Koper je moral prevzeti vlogo izgubljenega Trsta
Z razstavo, postavljeno v Cankarjevem domu v Ljubljani, se bodo spomnili prihajajoče stote obletnice rojstva arhitekta Eda Mihevca (rodil se je 8. julija 1911). Iz Ljubljane se bo selila tudi v Trst in verjetno tudi v Koper. Torej v kraje, kjer je pustil največ sledi.
Izraz “sledi” je mogoče premehak, če želimo opredeliti delo tega arhitekta, ki se je rodil v Trstu, a večinoma živel v Ljubljani, ustvarjal pa pretežno v slovenski Istri in v zamejstvu. S svojimi stvaritvami je spremenil zunanji videz obalnih mest, jim dal podobo modernosti, v Trstu in Gorici pa je bilo njegovo delo poklon Slovencem, ki so po letu 1945 ostali v Italiji. Tu je zasnoval oba slovenska kulturna domova, najprej v Trstu na Ulici Petronio, nato pa še v Gorici na Ulici Brass. Prav tako je Mihevc avtor stavbe dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu in spomenika padlim vojakom JLA na pokopališču pri Sv. Ani ter stavbe na Stadionu 1. maja, prav tako v Trstu. Slovenci v Italiji so njegove stvaritve sprejeli z neprikrito naklonjenostjo. Šlo je namreč za gradnjo stavb družbenega, skupnostnega pomena za slovensko skupnost v Italiji, ki naj bi nadomestile tiste, ki jih je porušil, požgal in na silo prisvojil fašistični režim.
MAJA PERTIČ GOMBAČ, ZLATICA KASAL, ROBERT ŠKRLJ
Več o arhitektu in njegovem delu preberite v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
