Koprčan Borut Kreft želi na Slovenskem spremeniti kulturo maratonskih tekov

TEK> Koprčan Borut Kreft, 41-letni ekonomist, je športnik od malih nog. S tekom na dolge proge se ukvarja zadnja štiri leta, leta 2005 je tekel svoj prvi polmaraton, leto pozneje prvi maraton (Ljubljana, 4:12). Želi si teči na vseh petih največjih svetovnih maratonih in v Sloveniji spodbuditi razvoj maratonske kulture, ki je tek povezala z dobrodelnostjo.

Lani je tekel prvega od petih mega maratonov, newyorškega, sledil je londonski, pred kratkim pa je tekel v Chicagu. Njegov čas je bil 2:59:59, to je bil nov osebni rekord, kljub vročini, ki je prebijala 30 stopinj Celzija. Imel je težave, ker je na začetku maratona premalo pil, zato načrtovanega cilja 2:55 ni dosegel. V ponedeljek se je prijavil na bostonski maraton (aprila 2011), v septembru pa bo petico zaključil v Berlinu. Kreftovi rezultati se nenehno izboljšujejo, tudi zaradi nasvetov Romana Kejžarja, najboljšega slovenskega dolgoprogaša zadnjih desetletij. Kreft je sistematično analiziral posamezne elemente, iz katerih je sestavljen maratonski dosežek, in prišel do zaključka, da ima še veliko rezerve; njegov najboljši rezultat utegne biti še precej boljši od sedanjih treh ur.

Za nastop v Londonu se je moral soočiti s tamkajšnjim sistemom prijavljanja za maraton. Verjetno je bil na zadnjem londonskem maratonu edini slovenski maratonec. Za nastop se je moral povezati z eno od dobrodelnih organizacij, prek katerih vodi pot na maraton; zbiral je denar za angleške invalidne otroke. Nekaj manj kot 40.000 tekačev na londonskem maratonu in dobrodelne fundacije so ob maratonu zbrali težko predstavljivih 40 milijonov funtov (približno 45 milijonov evrov).

Na podobnih načelih so organizirani tudi drugi maratoni v razvitem svetu. Zamisel, da ne tečeš samo zase, temveč še za nekoga, v tem primeru za pomoči najbolj potrebne otroke, je bila Borutu Kreftu takoj blizu, kot ekonomist in menedžer je začel razmišljati, kako bi to maratonsko kulturo prenesel v domovino.

Pred dnevi je ustanovil dobrodelno fundacijo Moya s sedežem v Ljubljani. “Cilja fundacije sta spodbujanje zdravega življenjskega sloga in organiziranje pomoči otrokom z rakavimi obolenji. Financirala se bo s startninami, sponzorskim in donatorskim denarjem, SMS donacijami ter neposrednimi prispevki. Tekačem bo poleg dobrega občutka na voljo majica fundacije, že na tem Ljubljanskem maratonu pa se bo fundacija predstavila z urejeno navijaško točko nekje ob progi in masažo za tekače. V nedeljo bo na ljubljanskem teku prvič nastopila tudi maskota, veliko zeleno srce, poosebljenje poguma otrok, ki se spopadajo z boleznijo. Zbran denar bomo namenili onkološkemu oddelku ljubljanske pediatrije.”

Vsi, ki se želijo pridružiti tej pobudi na Ljubljanskem maratonu, bodo dobrodošli. Podrobnosti o tem, kako se lahko vključijo vanjo, so od včeraj na voljo na spletni strani www.moya-fundacija.si.

“Londonski maraton polni 600 fundacij z vsega sveta. Sam si želim, da bi pri nas imeli čez deset let 15 fundacij, naša pa naj bo ena od njih. Z njimi se bo lahko povečalo tudi število slovenskih maratoncev tako v Londonu kot na drugih maratonih,” svojo vizijo razgrinja koprski maratonec. In ob tem zagotavlja, da se je pripravljen zavzeti tudi za izpeljavo morebitne tovrstne tekaške prireditve doma, v Istri.

VENČESLAV JAPELJ