Koprčana Tine Saražin in Marko Ukota uspešno dirkata v Italiji
Treningi za dirke z motocikli ali za tekme v alpskem smučanju so za Koprčane enako zamudni. Potrebno se je odpraviti vsaj 170 kilometrov v Italijo, kjer sta prvenstvo Triveneta na prvih dveh mestih razreda supermoto končala Tine Saražin in Marko Ukota.
MOTOCIKLIZEM>Oba sta ob koncu sezone svoje znanje predstavila tudi na karting poligonu v Vrtojbi. Čeprav je dirka odpadla, so bili posebej Slovenci veseli celodnevne priložnosti za trening. S tem so namreč pri nas velike težave, pravi zmagovalec italijanskega pokala Triveneto v supermotu kategorije expert, Tine Saražin: “Ker je kartodrom v Kopru še vedno zaprt, je najbližja proga v okrog 160 km oddaljenem Jesolu. Tamkajšnji trening si lahko privoščim le občasno. V formi skušam ostati tako, da se z motorjem za motokros vozim po kolovozih in da prihajam na poligon v Vrtojbo.”
Če bi se Primorca odločila dirkati v Sloveniji, bi bila še na slabšem, pojasnjuje drugi v pokalu Triveneto Marko Ukota: “V Sloveniji preprosto ni dovolj zanimanja, saj niti stalnih kartodromov praktično ni več. Na dirke redno hodi le sedem tekmovalcev, sponzorjev praviloma ni. Še v Italiji se jih težko najde, a so tam vsaj dobro organizirani klubi, predvsem pa je zanimiva konkurenca, saj v pokalu Triveneto v šestih kategorijah vozi 140 dirkačev. Sam imam izredno srečo, da mi pomaga CPK.”
Končalo se je tudi slovensko prvenstvo razreda supermoto. Prvak je postal Uroš Nastran (AMD Sitar racing), edini Primorec Matija Pavšič (AMD Tolmin) pa je zasedel deveto mesto. Za prvenstvo je štelo šest dirk, Primorski najbližje prizorišče pa je večnamenski avto-moto poligon v Logatcu. Preostale dirke so bile na kartodromu na Ptuju in na poligonu varne vožnje na Vranskem.
In kaj sploh je supermoto? To je širšemu krogu mladih dokaj dostopna disciplina, ki se odvija na kartodromih, ob katerih je ravninski poligon za motokros, po katerem dirkači prevozijo 30 odstotkov dirke. Pred vsako so kvalifikacije za startna mesta, tekma pa traja deset minut in dva kilometer dolga kroga. Poligonov torej ni pretežko zagotoviti, obvladljivi pa so tudi motocikli. Gre za dvokolesnike, prilagojene kombinirani cestno-brezpotni uporabi. 450 kubični stroji razreda expert s 60 “konji” niso pretirano naviti ali dragi, vendar dirkanje ni poceni in preprost šport. Tine Saražin pojasnjuje: “Če me ne bi podpirali starši, ne bi dirkal. Konkurenčen motocikel stane okoli deset tisoč evrov, komplet pnevmatik za 300 evrov porabiš na dveh treningih ali eni dirki, na vsake tri ure je treba zamenjati olje. Nujna je tudi dobra telesna priprava, saj iz ostrih ovinkov poletiš proti naslednjemu s 150 kilometri na uro in potem spet zaviraš. Pripravljen moraš biti tudi na poškodbe ramen in ključnice. Sam sem jih že doživel.”
In kakšni so načrti obeh Koprčanov za novo sezono? Lani sta v drugi najmočnejši kategoriji expert dosegla vrhunec, zato bo rada nastopila v močnejšem razredu Top. Tine je že pred nakupom močnejšega motocikla, Marko pa še čaka na razplet pogovorov z morebitnimi podporniki. Koprčana upata, da se bo medtem okrepilo tudi domače prvenstvo. V nasprotnem primeru ju čaka šest dirk na preizkušenih prizoriščih od 170 do 270 kilometrov od doma: v Jesolu, Trevisu in Pomposi pri Chioggi.
IGOR MUŠIČ