Koprčani po tekmi z Benfico ne počivajo

LIZBONA> Zato so bili že ob koncu nedeljskega večera v ospredju odgovori o povratni tekmi z Benfico in o sredini tekmi s Celjani. Rokometaši Cimosa so včeraj potovali domov, danes pa bodo opravili le osvežitveni trening. Vmes si bodo ogledali še kakšen posnetek prenovljene celjske zasedbe, ki pa seveda ni takšna neznanka, kot je bila Benfica. Portugalci so se izkazali za trdoživega nasprotnika in bolj kakovostnega v primerjavi z dosedanjimi tekmeci Cimosa v pokalu challenge: švedske Eskilstune, poljskega Azotyja in romunske Stiinte. Imeli so daljšo klop, skoraj tako dolgo kot Cimos, in nekaj izvrstnih posameznikov, a se zdi, da njihovih individualnih kvalitet ne znajo stoodstotno izkoristiti.

Tudi spremljevalci koprskega kluba na gostovanju v Lizboni so se lahko prepričali, zakaj je Benfica tudi uradno (po Guinessovi knjigi rekordov) največji športni klub na svetu (ima največ članov s plačano članarino). V tem klubu je redno zaposlenih približno 150 oseb, od denarnega toka, povezanega z Benfico, pa živi še najmanj 30-krat toliko ljudi (prodajalci spominkov, varnostniki, vzdrževalci, natakarice, lastna televizijska postaja ...). Koprsko moštvo so namestili v 15 kilometrov oddaljen hotel, ki je nudil vse potrebne storitve in tudi sicer pogosto gosti Benficine športne nasprotnike. V tem pogledu je Benfica v svetovnem merilu velik klub, kar se je videlo predvsem dan prej, ko so na nepomembni tekmi zadnjega nogometnega kroga z Leirio, ki so si jo ogledali tudi nekateri koprski navijači, poskušali pripraviti pravi šov z bogatim spremljevalnim programom.

Po pričakovanju v stranski dvorani slovitega stadiona Luz, ki sprejme 1800 obiskovalcev, ni bilo podobnega vzdušja. Zato so organizatorji pomagali stopnjevati pritisk na goste in sodnike z zvočnimi posnetki huronskega navijanja. Manj izkušena estonska sodnika sta delno tudi podlegla temu pritisku, na koncu pa sta vseeno avtonomno sprejela odločitev o minuti odmora za Cimos. Koprski trener Radojkovič je s to potezo pridobil kar dva zadetka. “Ta rezultat je tudi s psihološkega vidika za nas izjemnega pomena. Vendar si ne delamo utvar, da je končni zmagovalec že znan. Benfica ima dobre posameznike in čaka nas še ena težka tekma,” je po tekmi govoril Fredi Radojkovič, ki bo v končnici sezone (a ne še jutri) lahko računal tudi na Darka Stanića, medtem ko je za Uroša Elezovića ta sezona že končana. Kljub temu sta oba bila z ekipo v Lizboni, v lastni režiji pa so koprske rokometaše spremljala tudi dekleta in žene. V domačem taboru so po dvoboju trdili, da še niso rekli zadnje, da imajo še vedno možnosti za zmago ter da so pričakovali trdo in hitro igro slovenskega kluba.

Tudi sicer je rokomet na Portugalskem povsem na stranskem tiru. Kot v vseh latinskih državah nogomet tudi v njej zasede 90 odstotkov medijskega prostora, namenjenega športu. Nacionalni dnevno-informativni časniki so remiju Benfice in Cimosa (27:27) namenili krajša poročila, zapisali so tudi vse strelce. Hkrati pa sta kar dva lizbonska časnika natisnila posebni prilogi pred nogometnim finalom evropske lige med Portom in Brago. Kaj šele počnejo mediji s severa Portugalske?

Tudi sicer se bo Lizbona v srca koprskih navijačev in rokometnih delavcev zapisala kot simpatično in prijazno mesto. Razvite turistične storitve, blago podnebje in rezultatska uspešnost odtehtajo agresivno in nesramno preprodajanje ilegalnih drog v starem delu mesta, medtem ko tako opevane krize (Portugalska je trenutno v intenzivni predvolilni kampanji), zaradi katere ji mora na pomoč priskočiti tudi Slovenija, na ulicah ni čutiti. DENIS SABADIN