Korist otrok mora biti na prvem mestu
Nedavna smrt dojenčka z Dolenjskega poraja vprašanja, saj je bilo sprva celo slišati, da otrok ni bil uradno registriran - uradno ni obstajal. Kako je to mogoče? Predpisi določajo, da je treba vsako rojstvo prijaviti, ne glede na to, ali se otrok rodi v bolnišnici ali doma, živ ali je bil mrtvorojen. Ukrepanje v primeru suma, da gre za opravilno nesposobnost, ki ogroža varnost in življenje otroka, je težavno, težko dokazljivo in pravno zapleteno.
SLOVENIJA> Desetmesečni otrok iz Mirne Peči naj bi umrl zaradi zastrupitve krvi in podhranjenosti. Dojenček je bil rojen doma. Patronažna služba naj bi dvakrat skušala videti otroka, a družine ni našla doma. Pri desetih mesecih starosti je otrok tehtal le 3,5 kilograma.
Iz novomeške bolnišnice so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je, kljub nudenju pomoči, umrl zaradi sepse. Vzrok smrti bo uradno razkrila obdukcija.
V zadnjih desetih letih so na območju koprske upravne enote imeli dve rojstvi zunaj porodnišnic. Šlo je za porod v reševalnem vozilu na poti do bolnišnice in za odločitev o rojstvu na domu.
Slišati je, da gre za otroka intelektualcev, ki sta vegana in imata še pet otrok. Na centru za socialno delo Novo mesto so povedali, da do smrti tega otroka z družino niso imeli nobenih stikov. Zavrnili pa so prvotne navedbe, da otrok ni bil niti vpisan v matično knjigo, in povedali, da so bili dokumenti urejeni. Pojasnjujejo še, da bodo šli vsi otroci iz te družine na zdravniški pregled, kjer bodo ocenili, ali so ogroženi ali ne. Starši pa so pripravljeni sodelovati s socialno službo, so povedali na novomeškem centru.
Lilijana Kozlovič, načelnica koprske upravne enote, je za PN pojasnila, da zakon o matičnem registru zahteva obvezno prijavo vsakega rojstva, ne glede na to, ali gre za porod v bolnišnici ali izven nje. Prijaviti je treba otroka, ki se rodi živ in tudi mrtvorojenega.
Če gre za porod izven bolnišnice, mora otroka prijaviti oče oziroma tisti, ki živi z materjo, slednja pa, ko je zmožna to storiti, vendar najkasneje v 15 dneh od rojstva otroka. Zakon navaja tudi, da lahko rojstvo prijavi tudi “druga oseba,ki je bila prisotna pri porodu, ali je za rojstvo izvedela”. Ob prijavi je nujno potrdilo zdravnika o rojstvu otroka.Če gre za prijavo mrtvorojenca, je to treba prijaviti v 24 urah od poroda. Kazen za vse, ki rojstva ne prijavijo, je do dvesto evrov.
Lilijana Kozlovič poudarja, da skuša zakonodaja zaščititi otrokove koristi: “Zato zakon določa, da mora biti ob vsakem rojstvu prisoten zdravnik, ki spiše uradno potrdilo. Starši imajo poleg pravic tudi dolžnosti. Vedno morajo ravnati v korist otroka, ne glede na osebna prepričanja in odnos do življenja. Zato izvajanje in opustitev starševskih dolžnosti obravnava in sankcionira vrsta zakonov.”
Preohlapna svoboda odločitev
Ginekolog porodničar Aleksander Merlo, direktor postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo, posebej omenja skrb za varnost in koristi nemočnega novorojenčka. “Uradno niso predpisani redni pregledi v nosečnosti in porod v bolnišnici, a je to bistveno za varnost matere in otroka. Nikogar ne moremo v nič siliti, saj gre za svobodno izbiro in odločitev, kar pa je po strokovni oceni preohlapno urejeno. Posega namreč v varnost nemočnega otroka. Za porod doma ni mogoče v celoti zagotoviti sterilnega in varnega okolja, tudi intervencija v primeru zapleta je težavnejša.”
Ob rojstvu v porodnišnici slednja poskrbi tudi za prijavo. Prisotnost zdravnika pa je obvezna tudi pri porodu doma, saj mora spisati tudi potrdilo. “Vse mora potekati tako, da ščiti koristi otroka. Če so te kakor koli kršene, je treba ukrepati,” pravi Merlo. Omenja socialne in druge službe: Že, ko posumijo, da gre za nepravilnosti, morajo to nemudoma prijaviti, tudi policiji.”
Osebni zdravnik lahko le svetuje
Tudi osebni zdravnik, ki opazi, da je pacientka noseča in je rodila, ne more kaj dosti vplivati na njene osebne odločitve v zvezi s nosečnostjo, porodom in otrokom. Zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, strokovna vodja koprskega zdravstvenega doma, ugotavlja: “Nimamo uradnih pooblastil za ukrepanje, ker gre za osebno svobodo in odločanje. Dokler ni pacientu uradno odvzeta opravilna sposobnost, lahko le svetujemo.”
Zdravnik sme posredovati šele, ko je pacientki uradno dokazano, da ogroža sebe in druge. “Ta postopek pa je dolg, zapleten, v njem sodelujejo različni strokovnjaki, izid je nepredvidljiv. Zakon o duševnem zdravju je te postopke še dodatno zapletel, ščiti zlasti svobodno odločitev in svobodno osebno izbiro.” Predvideva navzočnost varuhov bolnikov in človekovih pravic ter pravnega zagovornika pacientke.
JASNA ARKO
