Košarkarski trener Željko Obradović: Odloča čustvena inteligenca
Minuli teden je v Ljubljani gospodarstvenikom in poznavalcem športa predaval najuspešnejši evropski košarkarski trener Željko Obradović. Poudaril je, da ob samoumevnih stvareh, ki morajo biti v v profesionalni ekipi, ni vrhunskega uspeha brez emocionalne inteligence strokovnega štaba in igralcev.
LJUBLJANA>Ugledni srbski trener aktualnega evropskega košarkarskega prvaka, atenskega Panathinaikosa, Željko Obradović, je bil v Ljubljani gost mednarodne zaposlovalne agencije Adecco, Gospodarske zbornice Slovenije in nacionalne košarkarske zveze. Osrednji del njegovega obiska je bilo predavanje za slovenske menedžerje z naslovom Kako ustvariti in voditi vrhunski tim. Povezoval ga je televizijski voditelj Igor E. Bergant.
Gradnja moštva
Obradović je uvodoma poudaril, da so se temelji njegovega uspeha gradili z osebnimi izkušnjami, ko je že kot mladenič pri vodenju otroških selekcij Borca v Čačku spoznal, da ima veselje in sposobnost predajati znanje ter voditi ekipo. Kasneje je bil v zrelih košarkarskih letih pogosto podaljšana roka klubskih trenerjev.
Trener evropskega prvaka, grškega Panathinaikosa, 51-letni Željko Obradović iz Čačka, je po vrhunski igralski karieri branilca v beograjskem Partizanu in jugoslovanski reprezentanci (olimpijsko srebro in zlato na SP) v dvajsetletni trenerski karieri s štirimi klubi osvojil kar osem evropskih pokalov in je v tem obdobju najuspešnejši evropski košarkarski trener. Ob tem je bil s srbsko reprezentanco v letih, 1996, 1997 in 1998 še olimpijski podprvak ter evropski in svetovni prvak. S Panathinaikosom je v 12 letih osvojil deset grških prvenstev.
Učil se je pri tedaj svetovno priznanih strategih jugoslovanske košarke Aleksandru Nikoliću, Mirku Novoselu, Dušanu Ivkoviću in sedanjem slovenskem selektorju Božidarju Maljkoviću, ki ga je uvedel v svet tujih profesionalnih ekip. Tam se je pri delu najprej posvetil sestavi moštva, kjer kakovost igralcev še zdaleč ni vse: “Ko izbiram nove igralce, upoštevam vse - karakter, ali dela probleme trenerju, klubu, ali želi sodelovati s soigralci. Ob igralskih kvalitetah je odločilna čustvena inteligenca. Kdor jo ima, bo hitro razumel tudi pomen svoje napake in potrebo, da se prilagodi trenerju in moštvu. Takšnemu zadostuje, da mu poveš enkrat. Če vem, da je v drugem klubu nekdo povzročal težave, ne verjamem, da ga bom spremenil. Vsakega košarkarja med pripravami skušam vsestransko spoznati. To se je doslej vedno obrestovalo, ker sem pravočasno zaznal, kateri so neformalni voditelji in kje so težave. Če kot trener nisi sposoben hitro zaznati, kaj se dogaja tudi ob in izven igrišča, je kmalu konec uspeha. Treba je biti poznavalski, dosleden in hiter, a včasih tudi človeški in potrpežljiv. Imam dva otroka in vedno se vprašam, kako bi z njima delal, ko moram nekaj popraviti ali spremeniti. Tudi teh 15 fantov v ekipi so otroci svojih staršev.”
Motivacija zunaj in znotraj
Med dolgo sezono vrhunskih ekip, ki tekmujejo v napornem ritmu domačih in evroligaških obveznosti, ne gre brez koncentracije in motivacije. Obradović je ob tem z nasmehom dejal, da ima privilegij, ker dela posel, ki ga ima rad in to v klubu, kjer se finančno solidne pogodbe spoštujejo, ob tem pa vodstvo kluba z rednim obiskom treningov in z večerjami stalno meri “temperaturo” med igralci. Ob teh zagotovljenih zunanjih pogojih motivacije pridejo na vrsto še trenerjevi prijemi.
Obradović pravi: “Koncentracija in motivacija sta najpomembnejši stvari v poslu. Motiviran človek nima mej. Kar pomislite: če je fantu všeč dekle, bi naredil vse, da bi jo osvojil. Kdor nima koncentracije, pa ne more izvajati zahtevnih nalog, Zato že na začetku vsakega treninga poskrbim, da so igralci koncentrirani, tudi ko gre za najenostavnejše vaje. Igralce mora po treningu boleti glava in ne noge. Seveda pa moraš kot trener znati utemeljiti prav vsako stvar, ki jo delaš.”
Sabonisova očala
Željko Obradović ima obilo izkušenj pri delu z zvezdniki in pri uvajanju delovnih navad v deželah, kot so Španija in Grčija, kjer ne slovijo po hitrosti in učinkovitosti. V razpravi pred polno osrednjo dvorano gospodarske zbornice je povedal tudi nekaj anekdot in s primeri ponazoril, kako je včasih potrebno kot trener biti pozoren, iznajdljiv in prožen.
“Ko sem prišel v Real, so zahtevali od mene naslov evropskega prvaka. Izziv sem sprejel, začelo pa se je katastrofalno, saj ni bilo govora o kakšnih višinskih bazičnih pripravah, ki sem jih bil do tedaj vajen. Začeli smo v madridski vročini na atletskem stadionu, kjer so fantje, na čelu s Sabonisom, ki si je nataknil sončna očala, tekli počasneje kot atletski veterani s trebuščki, ki so vadili hkrati z nami. Po treningu smo se o odnosu do dela pogovorili skupinsko, nato pa s Sabonisom še posebej. Vrhunski posamezniki marsikdaj zahtevajo obravnavo na štiri oči, da bi po tem dali pred ekipo to, kar morajo. Tudi oni so ljudje s svojimi težavami. Takrat jih je imel Sabonis, ki je po pogovoru in s posebnim programom fizične priprave odlično nadaljeval sezono.”
Željko Obradović je ob koncu pogovora zavrnil namigovanja, da je bil med kandidati za selektorja slovenske reprezentance, ki jo s sedanjim strokovnim vodstvom visoko ceni. Njegovo delovno mesto še naprej ostaja v Atenah.
IGOR MUŠIČ
