Kosilo v divjini z Dariom Cortesejem
Dario Cortese ne prodaja visoke znanosti. Prej zdravo kmečko pamet. Medtem ko starejši ljudje še poznajo užitne rastline, ki rastejo v naravi, pa mlajši pogosto menijo, da je “rahitična” solata, ki “raste” na policah supermarketov, edina zelenjava, ki si jo lahko privoščijo.
Zato ne bo odveč spodbuda, da je prav pomladni čas najprimernejši za uživanje “divje” zelenjave, ki jo, kot bi mignil, naberemo na prijetnem in ne predolgem sprehodu.
Najprej najlažja in najpomembnejša lekcija: koprive. Najlažja zato, ker so koprive verjetno opekle že večino izmed nas in jih zato dobro poznamo. Najpomembnejša pa zato, ker so koprive najboljša in najbolj hranljiva zelenjava.
Če vas torej postavijo pred zid in vam zagrozijo, da se morate odločiti za eno samo rastlino, ki jo boste uživali do konca življenja, zdaj veste odgovor. Če pa vas zanima še obrazložitev in postopek uživanja te pekoče “superzelenjave”, berite naprej.
Zakladnica rudnin
Tako kot večina živih bitij se tudi koprive odzovejo prijazneje, če smo z njimi nežni. Če grobo stegnemo roko v nasad kopriv, jo bomo zagotovo “pekoče” odnesli. Ožgejo nas laski, ki so na spodnji strani listov, zato se neprijetnemu občutku izognemo tako, da koprivo (nežno) pogladimo od spodaj navzgor. Odtrgamo vršiček, ga povaljamo med dlanmi, in obrok je pripravljen.
Splošnih pravil, katere divje rastline so užitne in katere ne, je bolj malo, zato nabiramo samo tiste rastline, ki jih “osebno” poznamo, pravi Dario Cortese. Izjeme so vse rastline, ki imajo liste, podobne regratovim, in cvetove rumene barve. Te so vse po vrsti užitne. Ali pa tiste, ki so podobne radiču, kot na primer potrošnik. Užitno je tudi vse, kar diši kot meta, in vse, kar je podobno in diši kot drobnjak, čebula ali česen. Pri nas raste kar 20 vrst užitnih divjih lukov. Užitne so tudi vse divje križnice, ki imajo značilen pekoč in grenak okus.
Resnici na ljubo se nam lahko kopriva zatakne ali nas malce speče tudi na poti v želodec. Zato jo lahko tudi skuhamo. Ali pa nasekljamo kot dodatek solati. Skratka, z njo ravnamo kot s povsem običajno zelenjavo; pripravimo jo lahko podobno kot špinačo ali blitvo.
Vendar bomo s koprivami najverjetneje ravnali nekoliko bolj spoštljivo, če bomo vedeli, da vsebujejo šestkrat več kalcija kot kravje mleko in pol več železa kot špinača, zraven pa še veliko beljakovin (so kot žival s koreninami), rudnin, vitaminov klorofila in še bi lahko naštevali. Redno uživanje kopriv (vsaj skodelica na dan) lahko bistveno izboljša vsebnost železa v krvi. Pa še zastonj so.
Vrhunec sezone
Dario Cortese, odličen poznavalec užitnih divjih rastlin in duhovit sogovornik, si lahko vsaj malce oddahne. Svoje prvo in najpomembnejše sporočilo o koprivah je uspešno prenesel skupinici zvedavih poslušalcev, ki so se mu pridružili na sprehodu od Koštabone do doline Dragonje.
ALJA TASI
O tem podrobneje pišemo v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.
