Kosorjeva: Najtežji del v pogajanjih je bila slovenska blokada
Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na današnji novinarski konferenci na sedežu vlade zahvalila tako hrvaškim državljanom kot uradnikom EU zaradi petkove ocene Evropske komisije, da je Zagreb pripravljen skleniti pogajanja z Brusljem. Med najtežjimi trenutki v pogajanjih z EU pa je izpostavila slovensko blokado leta 2009.
ZAGREB> Med težkimi časi v hrvaških pogajanjih bi rada izpostavila blokado pogajanj leta 2009, ko sem prišla na čelo vlade, je spomnila Kosorjeva. Kot je dodala, je takratna slovenska blokada vrste hrvaških pogajalskih poglavij grozila, da bodo pogajanja "ostala zamrznjena".
"Ko smo uredili obmejni spor s Slovenijo, ko smo pokazali evropsko obnašanje pri iskanju rešitve in ko smo se uspeli dogovoriti, da bomo odprto vprašanje uredili na podlagi arbitražnega sporazuma, smo odprli vrata za nadaljevanje pogajanj," je izjavila Kosorjeva.
Nenazadnje smo uredili tudi vprašanje, ki je bilo 18 let na mizi med Slovenijo in Hrvaško, ter dokazali, da je možno priti do rešitve in deblokirati pogajanja ter stopiti naprej.
Zahvalila se je tudi kritikom vlade
Med drugimi težavami, ki niso šle v prid Hrvaški, je izpostavila tudi zasičenost EU s širitvijo, zaplete z lizbonsko pogodbo ter gospodarsko krizo. "V takšnih okoliščinah smo dosegli veliko", je povedala premierka. Dodala je, da je bila vera v uspeh ključna za sklenitev pogajalskega dela, ki so ga dosegli kljub številnim kritikam in pritiskom.
Izkoristila je priložnost, da bi se, kot je dejala, zahvalila tudi tistim na Hrvaškem, ki so ovirali vlado v pogajanjih in podcenjevali njene uspehe. Čeprav ni omenjala imen, je bilo očitno, da je imela v mislih tudi predsednika države Iva Josipovića, ki je pred kratkim dejal, da sklenitev pogajanj junija ne bo veliki dosežek vlade glede na to, da pogajanja trajajo že vrsto let.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v petek sporočil, da je komisija ocenila, da je Hrvaška pripravljena končati pristopna pogajanja z Evropsko unijo. To Hrvaški utira pot, da postane 28. članica EU 1. julija 2013.
Darilo ob 20-letnici
Dejala je, da so Hrvaški pot proti EU obeležila številna merila, ki jih je morala Hrvaška kot prva država kandidatka izpolniti tako za odpiranje kot za zapiranje poglavij. Spomnila je, da je Hrvaška izpolnila 138 formalnih meril, skupaj s "podmerili" pa čez 400, ki so bili navezani na reforme.
V ponedeljek bomo takoj nadaljevali delo, da bi dosegli vključitev 1. julija 2013, sicer pa čakamo na odločitev Evropskega sveta 23. in 24. junija, potem pa bomo pripravljali pristopno pogodbo, je dejala Kosorjeva. Dodala je, da bo sklenitev pogajanj najboljše in največje darilo ob 20. obletnici hrvaške samostojnosti.
Hrvaška se je spremenila
Kosorjeva danes ni želela odgovarjati na novinarska vprašanja o datumu parlamentarnih volitev na Hrvaškem ter je napovedala, da se bodo o tem pogovarjali v prihodnjih tednih.
Na prošnjo, naj komentira zahtevo svojega predhodnika na premierskem položaju Iva Sanderja, da ga avstrijske oblasti čim prej izročijo Hrvaški, je odgovorila, da je primer bivšega premiera v rokah neodvisnega pravosodja. "Hrvaška ni več enaka, kot je bila. Tega bi se vsi morali zavedati," je dodala Kosorjeva.
Zahvalila se je tako Barrosu kot komisarju za širitev Štefanu Füleju in madžarskem predsedstvu EU za podporo, pa tudi vsem hrvaškim državljanom, posebej pa hrvaškim vojakom, ki so se borili za neodvisnost države.
STA