Kot ljudske viže s podstrešja
Brencl banda, ki je ime dobila po manjšem kraju, vinorodnem okolišu Brencl nad Bistrico ob Sotli, je še ena od naših akustičnih glasbenih zasedb, ki s svojo glasbo časti ljudskost in etno pridih. Kvartet je poleti izdal prvenec Zemljin ples, ki je izšel v samozaložbi, na katerem najdemo štirinajst ljudsko zvenečih, vendar avtorskih pesmi.
Nastal je pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila ter kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Da so se odlični mladi glasbeniki, ki sicer igrajo tudi v številnih drugih zasedbah, našli v tem projektu, ni naključje. Gre za glasbo, ki je srčna, kvalitetna, pozitivna ter atraktivna, za kar poskrbi vsak sodelujoči posebej.
Zasedbo sestavljajo kitarist Andrej Boštjančič - Ruda, ki je hkrati tudi avtor glasbe in besedil, Polona Žalec je v vlogi pevke in violinistke, Rok Šinkovec je suveren na harmoniki in vokalu, Matija Krivec pa stoji za kontrabasom.
Pogovarjali smo se z Rokom Šinkovcem, ki v zasedbi igra harmoniko in poje, je pa tudi član skupin Swarga, 3oSepki in Klintz Fishwood ter glasbene zasedbe Slona in sadeža.
>Kam segajo začetki Brencl bande?
“Začela sta Ruda in Polona v enem drugem bendu, pred letom in pol sem se zasedbi pridružil sam, pred pol leta pa je prišel še Matija. Brencl banda sedaj deluje približno leto in pol, zunaj pa že imamo svoj prvenec Zemljin ples s štirinajstimi skladbami, vse so avtorske, razen ene, ki je ljudska.”
>Kaj se skriva za naslovom Zemljin ples?
“Idejo za naslov našega prvega albuma je seveda izbral vodja skupine in večinski avtor, Ruda. Gre za nekaj, kar je pravzaprav iz zemlje, od prednikov, predstavlja en drug pristop k muziki, k barvi muzike, ki ima svoje korenine v slovanskem svetu in ima pridih starega, etna, ampak glasba je avtorska. Ples pa zato, da se lepše pleše, najbrž (smeh). Pol komadov je zgolj instrumentalnih, pol pa spremljanih z besedili. Vsi, ki so pri plošči sodelovali, so to počeli prostovoljno in iz ljubezni do te glasbe.”
>Kako sami opisujete svojo glasbo? Jo žanrsko opredeljujete?
“Žanrsko se ne opredeljujemo. Glasba je relativna, raznobarvna, veliko glasbe je bilo že napisane in vsak bend je tak, za kar se izreče. Nismo se v tem oziru kvalificirali, ker ni bilo (še) potrebe po tem. Tu so vplivi jazza, starega rocka, punka, tudi svetovne etno glasbe. Imamo etno inštrumente, s katerimi interpretiramo avtorsko glasbo. Igramo torej svojo avtorsko glasbo, ki pa zveni ljudsko.”
>Zakaj ravno ta žanr - avtorska glasba, ki zveni ljudsko? V tem trenutku vas je na naši sceni kar veliko takih skupin …
“V goli osnovi je to banda, torej akustična skupina … Ni naključno, da se tako kličemo, ker banda hodi okoli in špila. Tudi mi lahko v živo igramo kjerkoli, v dnevni sobi ali na kakšnem festivalu. V svojem početju smo pristni, naša glasba je podana z veliko iskrenosti, zato najde prostor med ljudmi. In ravno to je ta naš etno pridih, ki ga lahko tu vedno izpostavimo.”
>S svojo glasbo ste torej edinstveni v našem prostoru.
“Pravijo že tako. (smeh) Če ljudje najdejo nekaj pravega v tem, kar smo želeli povedati, potem je naš namen dosežen. In po navadi vsak najde nekaj zase tako v besedilih kot v naši glasbi, kar jih morda navduši, polepša dan …”
>Katerih tem pa se dotikajo vaša besedila?
“Tudi besedila pripravlja Ruda, osrednje teme pa so ljubezen, smrt, minljivost. To so po večini balade in ljubezenske pesmi s sicer lahkotnimi besedili. Zato pa se dobro pojejo in jih ljudje vzamejo za svoje.”
>Nova plošča že nastaja?
“Seveda, nov material že pospešeno nastaja in nova plošča bo kmalu tu. Imamo eno žalostinko, eno zelo sodobno skladbo, ki govori o delavskem uporu. Najdejo se tudi vplivi bluesa, na splošno pa ostajamo zvesti svojemu stilu.”
ANA CUKIJATI
