Kot pokvarjen hladilnik, ki nikoli ne neha brneti
Kar 26 točk, s katerimi nasprotujejo gradnji plinskega terminala, je delovna skupina občanov Devina in okoliških vasi predstavila konec preteklega tedna na devinskem gradu. Časa za pritožbe imajo do 19. septembra. Strog nasprotnik plinskega terminala, ki ga načrtuje podjetje Smart Gas, je tudi devinski graščak.
DEVIN > Ta se srečanja sicer ni mogel udeležiti, je pa poslal pismo podpore. “Izražam svoje odločno nasprotovanje plinskemu terminalu. Občina je v ospredje postavila razvoj turizma. Veliko investicij je bilo vloženih v razvoj pristanišča v Sesljanu. Težka industrija pa ne gre skupaj s turizmom,” je zapisal Carlo Turn und Taxis.
Škoda neverjetnih razsežnost
Vladimir Mervic je v nadaljevanju opisal tveganja povezana z gradnjo plinskega terminala: “Če bi v bližini obale prišlo do nesreče in bi pričel plin z ladje, ki prevaža 125.000 kubičnih metrov plina, uhajati, bi to pomenilo neizogibno katastrofo.” Ohlajen plin na minus 160 stopinj Celzija bi v stiku z morsko vodo pričel vreti in izhlapevati. Ustvaril bi se oblak metana, ki bi s segrevanjem postajal eksploziven. “Posledice bi bile katastrofalne in primerljive z eksplozijo jedrske elektrarne in veliko hujše od desetih atomskih bomb v Hirošimi,” je povedal Mervic, o zelo neverjetnem, vendar mogočem scenariju.
Za vedno spremenjen videz
Študija vplivov na okolja, ki so jo na občino Devin - Nabrežina prinesli investitorji, vključuje le ozek pas okrog predvidenega terminala. “Ne upoštevajo vpliva na vasi Doberdob, Jamlje, Medja vas in Štivan,” je le eno od pomanjkljivosti načrta predstavil arhitekt Danilo Antoni. Tak predviden terminal bi pokrajino za vedno in dokončno spremenil, je povedal. “Vpliv bo katastrofalen. Nemogoče je najti nekaj pozitivnega v tem projektu,” pravi Antoni, ki je na predstavitvi tudi nazorno pokazal, kje bi glede na sicer pomanjkljive načrte plinski terminal v resnici stal in kako bi vplival na videz pokrajine.
Hrupen in zdravju škodljiv
Z njim se strinja tudi njegov kolega Paolo Giangrande. “Premer cistern bi bil 60 metrov, visoke pa bile 30 metrov. Na eni od njih naj bi bil še dodatnih štirideset metrov visok stolp, bakla,” je ponazoril Giangrande. Najbližja hiša bi bila le 800 metrov oddaljena od terminala, od gradu pa dva kilometra.
Stefano Sacher je izpostavil težavo nenehnega hrupa: “Gre za hrup, ki spominja na pokvarjen hladilnik in se nikoli ne ustavi.”
Biologinja Elena Rojac je spregovorila o škodljivih vplivih, ki bi jih imela izgradnja plinovoda za zdravje, od hrupa, smradu in nevarnosti povečanja živega srebra v zalivu.
Fabio Coretti je poudaril, da bo terminal zaliv močno obremenil. 22 velikih ladij letno se sprva resda sliši malo, vendar pa se za tem skriva veliko pasti. “Temu dodajte še 54 manjših ladij, ki bi prevažale 10.000 kubičnih metrov plina,” je dejal Coretti. Velike ladje se bodo v zalivu zadrževale po dva dni, kar pomeni, da bo v zaliv vsak četrti delovnik prišla ena ladja. Ob tem bodo ostale aktivnosti v zalivu onemogočene, je še povedal Coretti. Terminal bo močno obremenil lokalne ceste in železniško omrežje.
Obremenitev bi verjetno občutil tudi slovenski promet, še bolj pa prebivalci, predvsem tisti, ki živijo neposredno v bližini načrtovanega terminala bodisi v občini Komen bodisi Miren-Kostanjevica. Njihovih predstavnikov na srečanju ni bilo videti.
PETRA MEZINEC
