Koža si vse zapomni
Slovenski dermatovenerologi so že lani 15. junij razglasili za dan zaščite pred soncem. Gre za akcijo za krepitev ozaveščanja in navad ljudi v skrbi za zdravje ter preprečevanje obolevnosti za kožnim rakom. Ta tudi pri nas narašča, starostna meja obolelih pa drsi navzdol.
SONCE IN ZDRAVJE> Da bi dobili natančnejše podatke o navadah in obnašanju ljudi v zvezi s soncem in sončenjem, so slovenski dermatovenerologi konec letošnjega maja in prve dni junija v 42 dermatoveneroloških ambulantah ter farmacevti v nekaj lekarnah opravili obsežno anketo med več kot 550 bolniki.
“Anketa dokazuje, da se Slovenci že dobro zavedajo glavnine dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka,” ugotavlja predsednica združenja slovenskih dermatovenerologov, asis. Tanja Planinšek Ručigaj. Vendar so mnogi prepričani, da se pri njih rak ne bo pojavil, ali pa preveliko težo pripisujejo le nekaterim dejavnikom, druge pa zanemarjajo. Dvolični in malomarni so tudi v vsakdanjem življenju, med opravili in na letovanju - ob vodi in v gorah. Zdravnica opozarja: “UV sevanje je v najvišji kategoriji dejavnikov tveganja za raka, hkrati z azbestom. Žal ljudje za hojo po soncu v mestih kože na rokah, obrazu (vključno z vekami, nosom in ustnicami), na vratu, zatilju, pleši, robovih ušes pred sončnimi žarki ne zaščitijo s primernimi oblačili in zaščitnimi kremami. Opekline na teh delih telesa so zelo nevarne.”
Kar šestnajst odstotkov anketiranih, ki vedo, da je najhujša pripeka najnevarnejša, se na dopustu sonči med 11. in 16. uro. Če že uporabljajo zaščitne kreme, izbirajo tiste s prenizkim zaščitnim faktorjem, kožo pa na plaži mažejo le občasno, ne po kopanju v vodi.
“Nevarni so tudi UV žarki v gorah, a zaščito uporablja le dobra polovica obiskovalcev,” pravi zdravnica. Hkrati se kar 60 odstotkov anketiranih za delo na vrtu v pripeki, med rekreacijo na prostem in hojo po mestu nikdar ne zaščiti. “Poznamo tipične primere postarane kože na izpostavljenih delih telesa, tod se pogosto pojavi tudi melanom,” dodaja dermatologinja VesnaTlaher Žunter.
Temeljno pravilo ukrepov za zaščito zdravja je, da nas sonce ne sme nikdar opeči.
To velja tako za sonce kot tudi za solarije, kar Slovenci premalo upoštevajo. “V solarij zahajajo brez vsakršne zaščite, obiskujejo jih prepogosto in so v njih predolgo,” pravi zdravnica.
Opekline zaradi UV žarkov so zlasti nevarne za otroke in mladoletnike. “Starši za to premalo skrbijo, mladostnikom ne povedo, da je solarij škodljiv, temveč tudi sami zahajajo vanj.”
Znano je, da lahko vsaka opeklina v mladosti v zrelih letih sproži nastanek kožnega raka. Koža je organ, ki si zapomni vse nespametnosti in reagira, kot si ne želimo.
JA
