Kras dobiva barvo sivke
Društvo gojiteljev dišavnic na Krasu je v soboto in včeraj pripravilo že četrto žetev sivke na Krasu. Poleg neposredne osebne izkušnje z žetvijo in destiliranjem sivke, so se obiskovalci udeleževali tudi številnih delavnic ali pa zgolj obiskali tržnico s sivkinimi izdelki.
BRJE PRI KOPRIVI> Veselo je bilo že v soboto zjutraj, ko so pod srpi in škarjami padli prvi snopi sivke. Ti so kasneje končali na vòdeni izdelavi venčkov in butaric ter v veliki terenski destilirni napravi, ki je delovala neprekinjeno vse dni, pa tudi v šopkih, ki bodo v marsikaterem domu po Sloveniji in v zamejstvu z vonjem in barvo spominjali na poletje na Krasu tja do naslednjega leta.
Na Krasu že 50.000 grmičkov sivke
“Iz skromne ideje, kako zaustaviti zaraščanje Krasa in z uporabnim pridelkom tudi kaj zaslužiti, smo v nepolnih desetih letih na Krasu prišli v fazo, ko imamo mozaično po celotnem Krasu zasajenih že več kot 50.000 sivkinih grmičkov,” je stanje opisal društveni predsednik in lastnik najstarejših sivkinih njiv v Brjah, dr. Milko Novič.
“Po zgledih iz tujine razmišljamo tudi o socialnem podjetju, ki bi mogoče delovalo v obliki zadružništva. S tem bi presegli našo sedanjo glavno hibo, da smo še vedno majhni in razdrobljeni ter da nastopamo vsak zase. Ob postopnem pridruževanju tudi ostalih zainteresiranih, tako se je za sivkarstvo v Brjah odločil še en sovaščan, bo postopoma potrebno utrditi tudi blagovno znamko sivka s Krasa, kjer pa bo potrebno prehoditi podobno pot, kot se je zgodilo pri oljkarstvu,” je še dodal Novič. Sam ima kot pionir sivkarstva zasajenih 7000 rastlin, iz katerih prideluje izključno eterično olje in hidrolat.
Vse več sivkinih izdelkov
Pri organizaciji letošnje žetve z bogatimi spremljajočimi dogodki je letos prvič sodeloval tudi Bogdan Križman, ki od letos goji 12.000 sivk v Brežcu pri Divači. “Z Ingrid Dolgan upravljava tudi podjetje, ki dela izključno izdelke iz sivke, od naravnih trdih mil, linije tekočih mil, kopalne soli, do peciva. Razvijava tudi nove proizvode, kot so geli za tuširanje, šamponi (med drugim tudi za domače živali, psi vonj sivke obožujejo) in kreme za ustnice,” je povedal Križman, ki je tržno nišo našel v marsikateri lekarni v Sloveniji, za njune izdelke pa se že zanimajo v tujini, tako da sta z Dolganovo sta tik pred odprtjem novih proizvodnih prostorov v Divači.
Obiskovalci sivkinega nasada v Brjah so potešili zanimanje za sivko tudi na delavnicah o izdelavi mila, sivkinem medu in čebelarstvu, prikazu destilacije, uporabe sivke v kulinariki in aromaterapiji.
Za akne, pike, astmo, glavobol ...
“Med več kot 30 vrstami sivk so najpogosteje v rabi eterična olja prave sivke, širokolistne sivke in lavandina, ki je križanec med obema. Čeprav obstajajo razlike med njimi, tako v sestavi kot tudi v količini pridelka in posledično ceni, pa so načeloma vse uporabne za nego kože, akne, alergije, glivične bolezni stopal, modrice, ekcem, prhljaj, dermatitis, opekline, psoriazo, pike žuželk in njihovo odganjanje, astmo, vnetje ušes, kašelj, prehlad, katar, laringitis, slabost, kolike, cistitis, bolečo menstruacijo, depresije, glavobol, nespečnost, živčno napetost in še kaj,” je skupino slušateljic navduševala za širšo uporabo sivke aromaterapevtka Malani Kovač, ki je še dodala, da je sivkino olje eno redkih, ki se lahko nerazredčeno uporablja na koži.
Prireditelji so letos žetvi in bogato založeni tržnici s sivkimi izdelki dodali še fotogalerijo na prostem na temo dišavnic na Krasu, zmagovalec razpisa je postal Boris Macarol, ter ob izteku obeh dni še kulturno zabavni program, ki je potekal pod velikim šotorom s pogledom na njivo dišeče sivke.
BOGDAN MACAROL
