Kras lahko najde konsenz, tudi o pozidavah
Razprava o Krasu se v zadnjem času stopnjuje, bolj kot kdajkoli prej. Pogledi na razvoj so različni in izrazito vlečejo vsak v svojo smer, toda Kras potrebuje konsenz oziroma skupno, enotno razvojno pot. Le tako bo ohranil svojo dediščino in posebnost, le tako bo enakopraven partner v pogovorih s sosednjimi regijami.
Tatjana Rener, vodja Regionalne pisarne Štanjel, ki deluje v sklopu službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je prepričana o tem. Obenem je dobra poznavalka razvojnih vprašanj Krasa, saj se je z njimi srečala že pred desetimi leti kot vodja Pilotnega projekta Kras (PPK), poleg tega pa spremlja izvajanje že tretje skupine čezmejnih projektov.
“Ves ta čas prihaja do primerov, ko se zdi, da se stvari začenjajo reševati, tako kot pri PPK, ki je doslej pomenil najbolj sistematičen pristop k iskanju konsenza,” pravi. “V letih 2005 do 2007 so kraške občine podoben pristop nadaljevale v projektu Kraški okraj, sedaj so iste želje prisotne v čezmejnem projektu Kras-Carso. Namera je vedno enaka - na podlagi strokovnih smernic poiskati razvojni konsenz, predvsem o skladnem poseganju v kraški prostor.”
> Kako je mogoče, da konsenz na koncu vsakega projekta zapišejo v neki dokument, a ga v praksi ne izvajajo?
“V PPK je bil dosežen konsenz o tem, da je za prebivalce najpomembnejša kraška krajina. Ključna naloga, ki je ostala za nadaljevanje, je bila izdelava skupnega prostorskega načrta za Kras, vendar doslej še ni bila opravljena. Kras je razdeljen na več uprav, več občin, potreben pa je skupen, nadobčinski pogled. V projektu Kraški okraj so izdelali študijo za pripravo smernic za upravljanje zavarovanih območij Krasa, vendar je spet ostala zgolj na projektni ravni in ni bila prevedena v lokalno politiko. Ta naloga je zdaj prenesena v projekt Kras-Carso.”
> Ali to pomeni, da trikrat delamo eno in isto? Trikrat trošimo denar za eno in isto stvar?
“Denar nikakor ni vržen proč, saj vedno pridemo do strokovnih podlag, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje delo. Pomembneje je to, da bi morali te strokovne podlage upoštevati in sistematično vključevati v vsakodnevno politiko, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni.”
> Zakaj občine tega ne naredijo?
“Tu se srečujemo z zanimivostjo: občine stalno vlagajo v te projekte, župani se zavedajo, da je treba to narediti, potem pa je v nadaljevanju morebiti premalo skupne politične volje, da bi naredili korak naprej in strokovnim podlagam dali pravno vrednost z lokalnimi prostorskimi akti in izvedbenimi ukrepi.”
> Ali to pomeni, da forumi in koordinacije županov ne štejejo za dovolj pomembno skupno načrtovanje rabe prostora?
“Koordinacija županov je potrebna in je dokaz, da župani želijo delati skupaj, vendar je treba to prakso vnesti v vsakodnevno usklajevanje konkretnih posegov in konkretnega upravljanja kraške krajine. Zato kraški prostor potrebuje skupno tehnično telo.”
> Tako kot v Pilotnem projektu Kras?
“V PPK je skupno tehnično telo predstavljal sekretariat s svojo celotno organizacijsko strukturo, od projektnega sveta na lokalni do medresorskega odbora na nacionalni ravni. Na ta način so bili v proces odločanja sistematično vključeni predstavniki vseh interesov, in to je potrebno zagotoviti tudi sedaj, v projektu Kras-Carso.”
TINA ČIČ
Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
