Kraševci so proti elektrovodu
Čeprav je Miroslav Košuta zapisal, da je na Krasu krasno, se Kraševci na italijanski strani meje bojijo, da ne bo več tako. Podzemlju grozi vrtanje predorov za hitro železnico, Šempolajci pa zaskrbljeno gledajo tudi v nebo. Dela za postavitev novega in domnevno škodljivega daljnovoda so se že začela.
“To je velika potegavščina,” je večkrat ponovil Igo Radovič. Na domu v Šempolaju, ki leži sredi poti med Nabrežino in Gorjanskim, hrani zajeten sveženj papirja. Iz kartonaste škatle je izvlekel številne dopise, zapisnike in časopisne izrezke. “Zadevo Terna” spremlja že od nastanka.
Vse se je začelo pred petimi leti. Prebivalci Šempolaja, Praprota, Vižovelj in drugih bližnjih vasi so prejeli vabilo na javno srečanje med predstavniki občine, delniške družbe Terna in vaščani. Osmega februarja 2006 so se vsi zbrali v Vižovljah, kjer so predstavniki energetskega velikana Terna spregovorili o načrtu, da bi posodobili daljnovod med Tržičem in Padričami. Žice so obešene nad zemljo po drogovih, ki so večinoma postavljeni zunaj vaških jeder. Problematično je le področje pri Vižovljah, Šempolaju in Praprotu, kjer električni tok teče nevarno nad glavami ljudi.
“Dolgo so govorili o rečeh, ki za nas ne pridejo v poštev,” se prvega srečanja spominja Radovič. “Ko je tri četrt ljudi po dveh urah zapustilo srečanje, ker je bilo dolgočasno, se je začela razprava. Bila je zelo splošna in sploh nismo govorili o konkretnih težavah.” Po Radovičevih besedah je podjetje Terna sprva zagotavljalo, da načrtuje zgolj nedolžno posodobitev že obstoječega daljnovoda. Po petih letih pa kaže drugače. Ob starih električnih drogovih že rasejo novi, kar pomeni, da bodo nad kraškimi zemljišči in vinogradi napeljali nove žice.
PETER VERČ
Več o tem lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
