Kresalova: V Italiji in na Malti izjemne razmere
V Italiji in na Malti zaradi na tisoče priseljencev iz Severne Afrike nastajajo izjemne razmere, je danes v Bruslju povedala notranja ministrica Katarina Kresal. Državi na zasedanje notranjih ministrov EU po njenih besedah nista prišli s seznamom želja, temveč sta predstavili zelo natančno analizo in pozvali, naj EU problem vzame resno.
BRUSELJ> V Italiji je po besedah Kresalove že približno 6000 priseljencev, na Malti pa približno 4000. Ministrica je pojasnila, da je imel malteški minister danes celo še bolj dramatičen nastop od italijanskega.
Na Malti priseljenci kar na nogometnih igriščih
Na Malti imajo po njenih besedah resne probleme, ker nimajo zmogljivosti za nastanitev priseljencev, zato so začeli za to opremljati celo nogometna igrišča. Poleg tega je problem s prehrano, obleko, pa še vreme je neugodno.
“Številke priseljencev očitno še ne upadajo, razmere v Libiji in preostalih državah v Afriki se ne izboljšujejo do te mere, da bi ti državi lahko bili optimistični,” je še povedala Kresalova.
Italija in Malta z resnimi pozivi EU
Italija in Malta sta zato po njenih besedah danes predvsem “jasno pozvali, naj EU problem vzame resno, da to ni nekaj, kar potencialno grozi, ampak nekaj, kar je že nastalo”.
Ob tem sta EU pozvali, naj sprejme zelo konkreten paket ukrepov. Med temi naj bi bilo okrepljeno delovanje agencije za zunanje meje Frontex, posebne mejne patrulje, ukrepi za ranljive skupine ter možnost črpanja dodatnega denarja iz določenih rezervnih skladov.
O delitvi bremen še niso govorili
O delitvi bremen med državami članicami, torej da bi druge države sprejele begunce, ki se zatekajo v Italijo ali na Malto, pa po besedah ministrice vsaj za zdaj ni bilo govora; razprava namreč še ni končana.
Slovenija pri soočanju s težavami na zunanjih mejah EU zaradi priseljencev sodeluje z dvema policistoma v Grčiji, v Italiji in na Malti pa ne sodeluje.
Kresalova: problem je resen
Na vprašanje, ali Italija morda ne pretirava z resnostjo razmer, kar sta danes ob prihodu na zasedanje nakazala avstrijska ministrica in nemški minister, je Kresalova odgovorila, da jo je to, kar je danes slišala, prepričalo.
“Najmanj, kar je, je zelo konkreten problem zaradi vseh teh ljudi, predvsem v manjših državah, ki nimajo dovolj lastnih zmogljivosti, da bi obravnavale vse te ljudi,” je pojasnila.
Glavno vprašanje je, ali bo Gadafi ostal ali padel
Seveda pa različne institucije obravnavajo različne scenarije, od najbolj črnih do najbolj optimističnih, pri čemer jih po ministričinih besedah najbolj skrbi stanje v Libiji.
Glavna prelomna točka za to, kateri scenarij bo obveljal, naj bi bilo to, ali bo libijski voditelj Moamer Gadafi ostal ali padel, je dejala Kresalova.
Pripravljenost na vse situacije
“Danes reči, da smo prehitri pri ocenah, je prezgodaj, treba je biti pripravljen na vse možne situacije. Pripravimo se za najslabše in upajmo na najboljše,” je dejala.
Ministrica je tudi poudarila, da je treba ukrepe za reševanje problematike v Severni Afriki ločiti na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni so vsekakor sodelovanje z državami izvora in poskus vzpostavitve stanja, ki ne bo predstavljal razloga za nezakonito priseljevanje v Evropo.
Enajst slovenskih turistov, ki so z agencijo Oskar potovali po Libiji, je že na poti v domovino, je za STA povedal predstavnik agencije Oskar Uroš Grohar. Kot je pojasnil, bodo čez kako uro pristali v Rimu, nato pa naj bi z letalom predvidoma odpotovali v Trst. Povedal je še, da bodo v Rim prispeli z italijanskim vojaškim letalom, na katerem je skupno približno 80 potnikov, pretežno Italijanov.
Dolgoročni ukrep: skupni azilni sistem
Države članice naj bi tudi izdelale načrt za odzivanje na množično priseljevanje. Kot dolgoročni ukrep pa komisija poziva predvsem k hitrejši vzpostavitvi skupnega azilnega sistema v državah članicah.
Slovenska ministrica je sicer ob tem opozorila, da je hitenje s sprejemanjem tako pomembne in občutljive zadeve, kot je skupni azilni sistem, nevarno ter da mora “vsebina absolutno prevladati nad hitrostjo”.STA