Krivice se začenjajo že v vrtcih
Predšolska vzgoja mnogim staršem malčkov povzroča sive lase. Najprej ko čakajo, ali se bo v prepolnih vrtcih našel prostor za njihovega otroka, potem pa še pri zaračunavanju cene. Pravila o umeščanju v plačilne razrede so krivična, trdijo nekateri. Zaradi tega se kmalu znajdemo pri primerih, ko mati samohranilka za enega otroka plačuje več kot štiričlanska družina za dva; ta ima drugega ima v vrtcu zastonj, starejši pa je zaradi sočasnega vpisa dveh otrok v nižjem plačilnem razredu.
PRIMORSKA> Čeprav so prav vrtci tisto področje, na katerem si politiki radi nabirajo politične točke, državi še ni uspelo ustvariti sistema, ki bi bil pravičen do vseh staršev in otrok.
Cene s popusti
Začnemo lahko pri cenah. Te se, čeprav gre za enako storitev, razlikujejo med občinami. Cene namreč ne določa država, pač pa občine same na osnovi stroškov za plače zaposlenih, stroškov materiala in hrane. Povprečna ekonomska cena za prvo starostno obdobje (od enega do treh let) v Sloveniji znaša 455 evrov. Cena vrtca v večini primorskih občin je podobna, večinoma so nekoliko nad povprečjem, izstopajo pa občine Piran in Nova Gorica ter štiri kraške občine, v katerih deluje Vrtec Sežana. V Piranu polna cena za prvo starostno obdobje znaša 562 evrov, v ostalih pa po 511 evrov.
Država se je namenila vključenost otrok v vrtce povečevati z razbremenitvijo plačil staršev za otroke drugega starostnega obdobja, vendar pa bo treba zaradi gospodarske krize na nove olajševalne ukrepe počakati do leta 2013. Šele takrat, in ne že v začetku prihodnjega leta, bodo starši petletnikov upravičeni do polovičnega sofinanciranja plačila vrtca s strani države. Za tem naj bi prišli na vrsto starši štiriletnikov, na koncu pa še starši triletnih otrok. Pravica do brezplačnega vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka, če je v vrtcu več otrok hkrati, ostaja kljub krizi nespremenjena.
Starši lahko po pravilu plačujejo največ 80 odstotkov ekonomske cene, tako da je treba v vseh primerih odšteti dve desetini, a zlasti v primeru Pirana bi tudi to pomenilo nadpovprečen strošek. To ne drži, so nam pojasnili na piranski občini. Staršem namreč dajo še dodatnih 20 odstotkov popusta, tako da starši v prvem starostnem obdobju plačujejo največ 360 evrov. Podobne dodatne olajšave imajo tudi v Sežani in Novi Gorici. V prvi, denimo, kot osnovo za razvrščanje staršev v plačilne razrede vzamejo ceno 420 evrov, v drugi pa 450 evrov.
Mestna občina Nova Gorica ima poleg vrtca v mestu tudi številne vrtce, ki delujejo v okviru osnovnih šol na podeželju. “V občini ohranjamo enotno ceno, pri čemer na podlagi sklepa mestnega sveta za izračun prispevka staršev v vseh vrtcih upoštevamo najnižjo stroškovno ceno enega od vrtcev v občini, ki znaša 450 evrov. Starši na celotnem območju torej plačujejo predvidene prispevke na podlagi te cene, ki je nižja od slovenskega povprečja. Celotno razliko pa pokrivamo iz občinskega proračuna, ki za dejavnost vrtcev namenja skoraj štiri milijone evrov na leto,” je pojasnil načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti VladoPeruničič.
Dražji vrtec je breme za občino
Dražji vrtci so tako predvsem breme za občine, vendar pa te nimajo mehanizmov, da bi jih pocenile, saj se morajo pri določanju cen držati državnih pravilnikov. Največ k ceni prispevajo plače zaposlenih. V Novi Gorici te predstavljajo kar 80 odstotkov cene, v Sežani v prvem starostnem obdobju slaba dva odstotka manj. Veliko vzgojiteljic je doseglo sedmo stopnjo izobrazbe, pridobilo strokovne nazive in ima daljšo delovno dobo, kar se na koncu pozna pri plačah, a tudi pri kakovosti dela z otroki, je prepričana Radica Slavković, ravnateljica Vrtca Sežana, ki ima enote v občinah Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina. “Vse v zvezi s plačami izvajamo na podlagi zakona,” zagotavlja Slavkovićeva, “in tudi sicer se obnašamo racionalno”.
Vse to še ne spreminja dejstva, da starši v različnih občinah plačujejo različno, poleg tega pa jih jezijo tudi državna pravila za določanje cene in sprejemanje otrok v vrtec. Merilo za uvrstitev staršev v plačilni razred so njihovi prihodki, od premoženja pa se upošteva le drugo in vsa ostala stanovanja, ki se ne uporabljajo za stalno bivanje družine, avto, če je ta vreden več kot 18.000 evrov, plovilo, poslovni prostori in kapitalski deleži.
Eden dražji od dveh
Občutka neenakopravnosti ni izničilo niti uvajanje brezplačnih vrtcev. Krivice so se po mnenju nekaterih celo povečale. Mama samohranilka je, denimo, potarnala, da za svojega edinca plačuje več kot družina z več otroki, ki ima brezplačni vrtec za drugega otroka, starejši otrok pa je zaradi sočasnega vpisa dveh v nižjem plačilnem razredu.
Tudi občine, ki so sprejele dodatne ukrepe, da bi razbremenile starše, s svojimi posegi niso prinesle pravice. V Izoli in Piranu, denimo, velja, da občina od bruto prihodkov družine odšteje plačane anuitete za najeti stanovanjski kredit. Kaj pa tisti, ki ni na socialnem robu, zaradi česar bi za vrtec plačeval malo ali nič, a si kredita za stanovanje zaradi nestalne zaposlitve, enostarševstva ali drugih osebnih okoliščin ne more privoščiti?
Na ministrstvu za šolstvo napovedujejo, da bodo vidne spremembe pri razvrščanju staršev v plačilne razrede začele veljati septembra 2011, ko se bodo tudi na tem področju začele uporabljati rešitve iz novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. To bo pomenilo, da bodo starši na lestvico razvrščeni glede na vse premoženje. Na ministrstvu pa napovedujejo tudi nove “celovite rešitve na področju financiranja vrtcev”, ki naj bi med drugim finančno razbremenile vse starše, plače zaposlenih v vrtcih pa naj bi se prenesle na državo.
Naglo odpiranje oddelkov
Slaba volja med starši se pojavlja tudi zaradi pomanjkanja prostora v tako rekoč vseh slovenskih vrtcih. Zaradi večje rodnosti v zadnjih nekaj letih morajo občine odpirati nove oddelke. V Novi Gorici letos niso zavrnili nobenega otroka, za povečanje prostorskih zmogljivosti pa bodo obnovili še nekdanji vrtec Ciciban v Novi Gorici, ki so ga pred leti zaradi manjšega števila vpisanih otrok zaprli. Obnovili bodo tudi vrtec v Prvačini, vrednost obeh naložb pa znaša okrog dva milijona evrov. V prihodnje načrtujejo še obnovo vrtca Julke Pavletič v Solkanu.
V tolminski občini je v vrtcih še dovolj prostora, v bovški pa so ga letos zagotovili z ureditvijo dodatnih dveh učilnic v vrtcu. V Ajdovščini in Vipavi so, da so lahko sprejeli vseh 868 vpisanih otrok, letos odprli pet dodatnih oddelkov. Po napovedi ravnateljice vrtca Meri Uršič se zavod skupaj z občino Ajdovščina pogovarja o morebitni širitvi vrtca Ribnik v Ajdovščini. V letu 2012, po izgradnji nove ajdovske šole, pa se bo vrtec vselil tudi v eno od obstoječih šolskih stavb OŠ Danila Lokarja. V vipavski občini bodo v prihodnje dodatne prostore verjetno iskali predvsem v povezavi z osnovno šolo.
V Piranu, kjer so z odprtjem dveh novih oddelkov zadostili povpraševanju, pravijo, da imajo za zdaj dovolj prostora. Dolga vrsta pa se je nabrala pred vrtci v štirih kraških občinah, kjer deluje Vrtec Sežana. Trenutno je na čakalni listi 212 otrok, od tega 159 v občini Sežana. Zanje gradi občina nov vrtec z desetimi igralnicami. Vanj bo vložila 7,4 milijona evrov. Gradnja desetih novih oddelkov je smiselna zaradi pomena kakovostne vzgoje, socialnega vidika vključevanja otrok v vrtec in števila otrok na čakalni listi. “Neodgovorno bi bilo, da bi zaradi sklicevanja na nekatere napovedi, po katerih prihajajoče generacije ne bodo vedno tako številčne, šli v gradnjo nezadostnih zmogljivosti, kar bi imelo za posledico ponovno uvrščanje otrok na čakalno listo,” pravijo na občini.
Novinarji PN