Kriza korupcijo samo še povečuje
Slovenija se je med 176 državami, ki so bile letos vključene v indeks zaznave korupcije, uvrstila na 37 mesto, kar je slab rezultat, opozarjajo v Društvu Integriteta, ki politike in vlado pozivajo k ukrepanju in prevzemanju odgovornosti.
LJUBLJANA>Indeks zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International (TI), krovna organizacija Društva Integriteta, je skupek rezultatov več raziskav s področja korupcije.
Na vrhu lestvice indeksa zaznave korupcije so Danska, Finska in Nova Zelandija, na repu pa so Afganistan, Severna Koreja in Somalija.
Slovenija je letos dosegla indeks 61, pri čemer indeks 0 pomeni, da je v državi zaznati veliko korupcije, indeks 100 pa, da je v državi malo korupcije. Pri tem indeks kaže izključno na stopnjo korupcije v javnem, ne pa tudi zasebnem sektorju. V raziskavo je vsako leto vključeno različno število držav. Letošnji rezultat ni primerljiv z rezultati prejšnjih let, saj se je spremenila metodologija. Primerjavo bo tako mogoče narediti šele naslednje leto, opozarja predsednica Društva Integriteta Simona Habič.
Ker se je Slovenija po mnenju Društva Integriteta na indeksu zaznave korupcije letos odrezala slabo, društvo pričakuje, da se bodo politiki, pa tudi vlada, na to ustrezno odzvali, in da bodo prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Opozarjajo tudi, da sta problem in globina korupcije pri nas večja, “kot smo si pripravljeni priznati, zato je skrajni čas za ukrepanje”.
Ugotavljajo še, da dejstvo, da je v predkazenskih in kazenskih postopkih, povezanih z domnevno zlorabo njihove funkcije - “vključno in najprej s predsednikom vlade, županom Ljubljane in predsednikom največje opozicijske stranke” - škodujeverodostojnosti politike ter zaupanju v iskrenost deklaratornega zavzemanja za boljšo kakovost vladanja in omejevanja korupcije.
“Naraščajoče nezadovoljstvo nad koruptivnimi vladami je lani z oblasti odneslo več voditeljev, vendar je, ko se je prah polegel, postalo jasno, da je raven podkupovanja, zlorabe oblasti in skrivnega poslovanja v številnih državah ostala visoka,” ugotavlja TI.
Zaskrbljujoče je, da so države arabske pomladi pokazale le malo napredka v boju proti korupciji. Tudi države v središču evropske dolžniške krize še naprej dosegajo nizke ocene, pri čemer finančna in gospodarska kriza, kot kaže, igrata ključen dejavnik pri razraščanju korupcije. Grčija se je lani uvrstila na 80. mesto, letos pa je padla na 94. Italija je 72. in si mesto deli z BiH ter Sao Tome in Principe.
PV