Kriza v Italiji se pozna v obmejnem turizmu
Že kar lep čas so italijanski turisti pri nas manj zapravljivi. Ključni vzrok je draginja, zaradi katere so bili številni primorani spremeniti svoje prostočasne navade.
PRIMORSKA> Osemdeseta prejšnjega stoletja so bila za gostince ob meji zlata leta. Italijani iz Furlanije Julijske krajine in Veneta so prihajali k nam zelo redno. Z veliko cenejšim gorivom so napolnili avtomobilske rezervoarje, se ustavili pri mesarju - na Škofijah in Plavjah jih je bilo kar devet, že dolgo deluje le še mesnica v Mercatorjevem marketu - in se odpravili na dobro “manjado”.
Kriza je priložnost
Za obmejni turizem so Italijani najpomembnejši tuji gostje. V piranski občini ustvarijo malce manj kot petino vseh nočitev, največ med tujci, ki prihajajo k nam. “Sprememb v prihodu italijanskih gostov ne zaznavamo. V naših hotelih bodo za praznike v večini. Opažamo pa, da si manj privoščijo. Osip je občuten predvsem pri wellness storitvah,” pravi Janez Jager, izvršni direktor za področje trženja in prodaje v portoroških hotelih LifeClass.
Dodaja, da poglabljanje krize pri sosedih zaznavajo tudi kot priložnost, saj pričakujejo, da se bo veliko gostov namesto za počitnice v oddaljenih krajih odločilo za slovensko Istro. “Pri italijanskih turistih naši kraji slovijo po dobrem razmerju med ceno in kakovostjo ponudbe, zato nas tudi rast prihodov ne bo presenetila,” je optimističen Jager.
Bolj gledajo na cene
“Zadnje čase italijanski gostje k nam prihajajo manj redno kot prej, a ko pridejo, jedo kot vselej, teh navad niso spremenili,” ocenjuje svoje rojake Mara De Angeli Mencinger iz družinske gostilne Pri Mari v Piranu. Pravi, da so njihovi stalni gostje skrajšali obiske v Sloveniji, vselej pa se pritožijo čez vinjeto, ki je potrebna za pot po glavni cesti od meje na Škofijah do Kopra.
V Gostilni Bužinel v Plešivem v Brdih, kjer pripravljajo predvsem ribje jedi, opažajo podobno, kot njihovi kolegi z morja. Njihovi gostje so predvsem Furlani. “Redkeje pridejo in tudi bolj pazijo, kaj naročijo,” pripoveduje Katja Bužinel. Nobenih sprememb pa ni, opaža, pri upokojencih s solidnimi in stalnimi prihodki. “Penzija je ista, nas se kriza ni dotaknila,” ji pravijo gostje. Zdaj še nekako, gre, kako bo v novem letu, pa se malce bojimo, še dodaja Katja Bužinel.
Tadej Gašparin iz družinske restavracije Pikol v Rožni dolini pri Novi Gorici je povedal, da so ponudbo pri njih nekoliko prilagodili nižji kupni moči. Pravi, da pri gostih zaznavajo nekakšen krč, strah pred negotovo prihodnostjo. “Pozna se, da je bil Montijev reformni paket sprejet decembra. Osip italijanskih gostov je očiten, a pri nas smo prepričani, da iz svoje kože ne bodo mogli. Ko se bo strah pred krizo polegel, se bodo začeli vračati, saj so navdušeni dobrojedci,” ocenjuje.
Pravzaprav se z italijanskimi gosti ne godi veliko drugače kot s slovenskimi. Za gostinske storitve trošijo manj in bolj preudarno, čemur se morajo s ponudbo prilagajati tudi gostinci. Tako je kriza gotovo priložnost za kakovostno, profilirano ponudbo po poštenih cenah. Časi debelih krav z zapravljivimi italijanskimi gosti so mimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jih k nam ne bo več. Le bolj izbirčni in preračunljivi bodo.
SAŠO DRAVINEC
