Križanič: Slovenija vztraja pri zavarovanju posojil Grčiji

LUKSEMBURG> Minister Križanič je povedal, da so v prizadevanjih za rešitev kriz nekaterih držav v območju evra, ki so se preveč izpostavile na trgu in preveč zadolžile, pripravili osnove za reševanje grške krize, a da se bodo morali za konkretne odločitve v prihodnji tednih še večkrat sestati.

Glavni pogoj za odločitve o nadaljnji pomoči Grčiji - tako glede izplačila naslednjega obroka posojil v sklopu lani dogovorjene pomoči kot dodatne pomoči - je dovolj dober program varčevalnih ukrepov Grčije in tudi dovolj močna politična podpora tem ukrepom v državi.

Slovenija vztraja pri zavarovanjih

V prihodnji tednih bo tako po Križaničevih besedah treba "preveriti, ali je grški program pripravljen do te mere in tudi politično dovolj čvrst in v Grčiji podprt, da bo zagotavljal varnost dodatnih plasmajev javnih sredstev ostalih držav območja evra v to gospodarstvo".

"Slovenija vztraja. Imamo napotek vlade in parlamenta, da vztrajamo pri ustreznih zavarovanjih," je poudaril Križanič, a glede načina zavarovanj ni bil preveč podroben. Dejal je pa, da Slovenija v povezavi s tem "pritrjuje mnenju Finske in Nizozemske".

Petega obroka še ne bo

Slovenija naj bi se poleg Finske in Nizozemske zavzemala za to, da gre del predvidenih 50 milijard evrov, ki naj bi jih Grčija zbrala s privatizacijo, v začasni mehanizem za zaščito evra kot jamstvo, da bodo posojila Grčiji res povrnjena.

Evroskupina se bo naslednjič sestala 3. julija na izrednem zasedanju in preverila, kaj je bilo v tem času storjenega v Grčiji in kako je mogoče uskladiti dejavnosti različnih dejavnikov, Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije ter evroskupine in posameznih držav.

Peti obrok posojila Grčiji v sklopu lani dogovorjene pomoči 110 milijard evrov, ki znaša 12 milijard evrov, sicer 3. julija po Križaničevih besedah še ne bo izplačan, temveč bo za to potreben še en sestanek. Redni sestanek evroskupine bo sicer 11. julija.

Problem je rešljiv

Križanič je ob tem spomnil, da je bila v podobnih težavah v preteklosti tudi Belgija, a se je rešila, baltske države pa so se izvlekle iz še večjih težav. "Problem je torej rešljiv, a mora obstajati volja in politična kohezija v gospodarstvu, ki ga rešuje," je poudaril.

Na vprašanje, kaj bi pomenil bankrot Grčije, pa je odgovoril, da je "načeloma lahko to izjemno tveganje", ki ima lahko podoben učinek kot propad ameriške banke Lehman Brothers. A možno je, da bodo glavni igralci na finančnem trgu zagotovili varnost in preprečili učinek snežne kepe, čeprav je to po njegovem mnenju v sodobnem svetu težko izvedljivo.

Minister je tudi ocenil, da je denarja za Grčijo v obstoječih začasnih mehanizmih za zagotavljanje stabilnost evra "več kot dovolj". Vendar pa mora biti ta denar po njegovih besedah "varen - ne more končati z nekim odpisom".

STA