Krvosesi prežijo v zelenju
Slovenija in z njo tudi Primorska sodita na zemljevidu o gostoti poseljenost z okuženimi klopi med območja, kjer se stopnja ogroženosti ne zmanjšuje, temveč celo občasno zvečuje. Bolezen, imenovana klopni meningoencefalitis, je resna in nevarna, zdravniki svetujejo previdnost, budnost in tudi cepljenje. Z otoplitvijo se prebudijo klopi, ki prežijo v naravi - v gozdovih, hribih, na jasah, v mestih.
KLOPI> Vsako leto se ob otoplitvi v naravi prebudijo tudi klopi. Mnogi klopi so okuženi, zato je potrebna velika previdnost, ko se podajamo v naravo. Klopi poseljujejo območja od nižin do nadmorske višine 1800 metrov.
Opozorila in podatke so pred dnevi javnosti predstavili zdravniki infektološke klinike ljubljanskega Kliničnega centra in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
Slovenija sodi med endemična področja za klopni meningoencefalitis in se, glede na incidenco, ki je leta 2009 znašala 14,9 na 100.000 prebivalcev, uvršča med evropske države z najvišjo obolevnostjo - na tretje mesto med evropskimi državami.
Slovenija, ogroženo območje
Posebej so opozorili, da naj bi bili ljudje kar se da ozaveščeni in bi se morali zavedati nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME), ki ga prenašajo z njim okuženi klopi, povzroča pa vnetje možganskih ovojnic.
Po uradnih podatkih sodi Slovenija že med ogrožena - endemična območja s KME. Še posebej ogrožene so Gorenjska, Koroška, osrednja Slovenije, število okuženih klopov pa narašča tudi na Primorskem.
Za odhod v naravo oblecite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, gumijaste škornje, pokrijte se s pokrivalom in namažite z repelenti. Po vrnitvi se slecite v kopalnici, vsa oblačila (tudi perilo) takoj operite. Vso kožo preglejte s pomočjo ogledal. Če opazite klopa, ga previdno odstranite s posebno pinceto. Ne uporabite kapljice olja, ker ga tako zadušite, ob tem v podkožje izbrizga slino, ki je lahko okužena. Če po nekaj dneh na mestu vboda nastane rdečina z obrobo, morate takoj k zdravniku.
Resna bolezen
Bolezen, imenovana KME, je resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom oziroma ugrizom okuženega klopa.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, povzroča kognitivne motnje, lahko povzroči celo smrt. Med posledice bolezni sodijo tudi močni glavoboli, vrtoglavica, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Cepljenje je najboljša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom. Prva dva odmerka naj bi si sledila po mesecu dni v hladnejšem obdobju, tretji čez devet mesecev ali leto, ponovni čez tri do najkasneje pet let. Če se cepite poleti, zdravniki priporočajo tako imenovano hitro shemo cepljenja. Cepijo v območnih zavodih za zdravstveno varstvo.
Praviloma je tako huda, da terja hospitalizacijo in občutno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje dela in s tem povezana socialna stiska.
Prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, posebej opozarja na pravočasno zaščito in resno nevarnost za okužbo. “Slovenija sodi med endemična območja KME. Po razširjenosti okužbe je v samem vrhu v Evropi, zato je verjetnost za okužbe razmeroma velika.”
Znaki
Prvi znaki KME so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Lahko se pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Po tednu ali dveh lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdel vrat. Nastopita lahko celo nezavest in smrt.
Bolezen sicer zdravijo, pusti pa lahko posledice na zdravju. Statistika navaja, da se uspešno, brez posledic, pozdravi le dobra polovica obolelih. Po navedbah zdravnikov lahko med drugim nastanejo motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, lahko se pojavi celo ohromelost. Sterle omenja: ”Zdravljenje je lahko dolgotrajno, prav tako tudi rehabilitacija. K sreči se lahko pravočasno zaščitimo s cepljenjem, kar je pravzaprav edina učinkovita zaščita.”
Cepljenje, otroci in dejavnosti
Okuženi klopi so domala po vsej državi. Pa vendar se za cepljenje odloča le malo ljudi, doslej se je cepilo le dobrih deset odstotkov prebivalstva. Nizka precepljenost je med drugim posledica slabe ozaveščenosti ljudi o nevarnostih, ki jo prenašajo klopi.
Tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starosti, še posebej pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi in imajo delo na prostem. Obolevajo pa tudi otroci. “Cepljenje priporočamo vsem ljudem v starosti od enega leta dalje, ki se gibajo ali živijo na območju, kjer so s KME okuženi klopi,” svetuje Sterle.
Pred nevarnostjo z okužbo pri otrocih svari tudi prof. dr. Milan Čižman, pediater in specialist infektolog na infekcijski kliniki: “Nevarnosti okužbe z virusom KME so poleg odraslih izpostavljeni tudi otroci. Prav zato je nujno, da se starši pravočasno seznanijo z zaščito pred okužbo, ki ima lahko resne posledice na zdravje otrok. Namenjeno jim je posebno cepivo, vendar se za to odloča še premalo ljudi. Zato je nujno temeljito ozaveščanje, saj le zaščita učinkovito prepreči hude posledice na zdravju in v življenju obolelih.”
Uradni podatki IVZ dokazujejo, da se največ obolenj s KME vsako leto pojavi med majem in oktobrom, ko so klopi v naravi najbolj dejavni. Mag. Marta Grgič Vitek iz IVZ opozarja: “Zato je tedaj izjemno pomembno, da se pred odhodom v naravo zaščitimo s primernimi oblačili in repelenti, še najbolje pa bi bilo, če bi se že pred tem cepili.”
Zdravniki na nevarnost klopov še posebej opozarjajo vse, ki se veliko gibajo v naravi in tako imenovane ogrožene skupine ljudi, ki aktivnosti opravljajo na prostem - denimo športniki, rekreativci, kmetovalci, lovci, gasilci, tudi nabiralci gozdnih sadežev. Ob tem Marta Grgič Vitek dodaja: ”Pozabljamo pa, da se okuženi klopi skrivajo tudi na domačih vrtovih in v mestnih parkih, na travnatih kopališčih, jasah, tudi v hribih.”
V Evropi je več naravnih žarišč KME. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije, čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško.
Kdo naj se cepi in kdo ne?
Po podatkih IVZ, ki zbira in analizira obolevnost in načine okužbe, je najpogostejši dejavnik tveganja za okužbo kraj stalnega prebivališča (72,3 ljudi navaja, da so se okužili na območju, kjer stalno živijo). Največ doslej okuženih navaja, da so se okužili v gozdu zaradi nabiranja gozdnih sadežev (77 odstotkov), pri rekreaciji (72 odstotkov) in med kmetovanjem (51 odstotkov).
Po podatkih IVZ so v Sloveniji leta 2009 za KME zboleli 304 ljudje, za posledicami bolezni je takrat ena oseba celo umrla. V tem času je za KME zbolelo tudi pet otrok do četrtega leta starosti in 22 otrok med petim in 14. letom starosti.
V letu 2010 pa je znašala incidenca obolevnosti za KME 8,1 na 100.000 prebivalcev, zbolelo je 166 ljudi, od tega dva otroka do četrtega leta starosti in 13 otrok od petega do 13. leta starosti. V letu 2008 jo na območju severne Primorske za KME zbolelo osem ljudi, incidenca obolevnosti je znašala 7,8 na 100.000 prebivalcev. V tem, času je na območju južne Primorske zbolelo šest ljudi, incidenca je znašala 4,2 na 100.000 ljudi. Lani je na severnem Primorskem zbolelo 10 ljudi, incidenca je znašala 9,8, na južnem Primorskem pa 10 ljudi, incidenca je znašala 6,9.
V Sloveniji vsako leto zabeležijo med 250 in 500 obolelih za KME. Obvezno cepljenje je predpisano za ljudi, ki imajo takšen poklic, da se zadržujejo na prostem, v naravi, za vojake na služenju vojaškega roka in še za nekatere primere.
Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente cepljenje zlasti priporoča otrokom, ki bivajo na endemičnem območju oziroma se bodo zaradi šolskih aktivnosti zadrževali v naravi.
Cepivo je varno in učinkovito, poudarjajo v IVZ. Učinkovati prične po drugem odmerku. Vsak odmerek stane blizu 30 evrov. Cepljenja pa ni treba plačati tistim, ki se zaradi narave dela morajo cepiti.
Le redko se pojavijo prehodne reakcije, na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali povišana telesna temperatura. Reakcije običajno izzvenijo po enem dnevu.
Cepiti se ne smejo ljudje z akutno vročinsko boleznijo, s hudo alergično reakcija po predhodnem odmerku cepiva, ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.
JASNA ARKO
