Kupujmo goriško
Regijska razvojna agencija za Severno Primorsko je skupaj s šestimi občinami na Goriškem in družbo Era zasnovala projekt Kupujmo goriško, katerega namen je predvsem spodbujati porabo, potrošnjo in nakup domačih agroživilskih izdelkov. Za projekt naj bi pridobili sredstva EU, v prvem letu delovanja pa bi za promocijo potrebovali okoli 60.000 evrov.
NOVA GORICA > Na Goriškem domačih kmetijskih izdelkov nihče več ne odkupuje, kar je po mnenju direktorja Regijske razvojne agencije za Severno Primorsko (RRA) Črtomirja Špacapana eden izmed osnovnih razlogov, da se opušča pridelavo hrane. “Kmetovalci so mi povedali, da pridelava ni problem, večji problem predstavlja prodaja pridelanega sadja in zelenjave,” je povedal Špacapan.
Po receptu Kupujmo pomursko
Zato so se odločili, da bodo pripravili projekt Kupujmo goriško, ki naj bi posnemal že uspešen projekt Kupujmo pomursko. Pričakovanja zaenkrat niso velika, je še povedal Špacapan, vendar naj bi bila kmalu večja posebno zaradi partnerjev, ki so pristopili k projektu in so nad njim navdušeni. “K pripravi projekta nas je spodbudil tudi kmetijski minister, ki je pozval k samooskrbi državljanov z doma pridelano hrano,” je še poudaril Špacapan.
“Poleg Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, TIC Nova Gorica in družbe ERA iz Velenja želimo k projektu pritegniti tudi vseh šest goriških občin, dogovarjamo pa se tudi z ostalimi severnoprimorskimi občinami,” je še poudaril direktor RRA.
Ajdovci tudi s svojo blagovno znamko Sončno, sočno
Občina Ajdovščina je na pobudo pridelovalcev že ustvarila blagovno znamko Sončno, sočno, pod katero že prodajajo nekateri sadjarji iz Vipavske doline. Na včerajšnjem simpoziju je predstavnik občine Ajdovščina Janez Furlan zato povabil vse pridelovalce v Vipavski dolini in širše na Primorskem, naj se pridružijo že izjemno dobro sprejeti blagovni znamki.
Na Goriškem še veliko neizkoriščenih obdelovalnih površin
Na Goriškem je po podatkih iz zbirnih vlog in dodatnih ocen okoli 59.000 hektarov zemljišč, od katerih je obdelanih okoli 10.000 hektarov. Kot je na predstavitvi poudaril vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Nova Gorica Jožko Vončina, je območje dovolj veliko, da bi se na njem lahko pridelalo precej večje količine hrane, kot jo potrebujejo prebivalci tega območja. Največ kmetijskih površin je trenutno poraščenih s travinjem, z vinogradi in sadovnjaki. Poleg zelenjadarstva pa je vse več tudi tistih, ki se ukvarjajo z okrasnim vrtnarstvom in zeliščarstvom.
“Kmetovanje so začeli opuščati predvsem na manjših kmetijah, saj imajo pridelovalci velike težave zaradi neorganiziranega odkupa. Če jim bomo ponudili možnost, bomo lahko pridelali več hrane tudi na Primorskem,” je sklenil Vončina.
STA