Kvaliteten pouk, varnost in - zakaj ne? - toaletni papir
Tržaški dijaki so v ponedeljek zasedli šole. Odslovili so ravnatelje, profesorje in upravne uslužbence ter ponekod vhodna vrata zabarikadirali s šolskimi klopmi in stoli. Na okna so razobesili transparente s svojimi gesli, na stene notranjih hodnikov pa nov hišni red. V šoli razpravljajo, kuhajo, spijo, se igrajo in se poljubljajo. Do kdaj bodo vztrajali?
“Dokler zdržimo,” je v torek zjutraj napovedala črnolasa Teresa, maturantka na italijanski pomorski šoli Istituto nautico Tomaso di Savoia duca di Genova. V njej se šola 400 dijakov, domujejo pa v stavbi, ki je zahodna stranica Ortisovega trga v starem delu mesta. V nedeljo zvečer je Teresa na Facebooku objavila sporočilo, da se “show lahko začne”. Opolnoči se je s sošolci sešla pred šolo. Vrata so bila zaklenjena, a dijaki so vseeno prišli v poslopje.
“Kako? Raje ne bi povedali,” je z nasmeškom dejal Samuele. Njegov urejeni videz nima nič skupnega z uporniki iz šestdesetih let, ki si jih prepoznal po neobritih bradah. Tudi Teresa in svetlolasa kodrasta Martina bi po videzu prej sodili v italijansko nanizanko kot pa v sliko o dijaških protestih. Druga čez drugo sta obnavljali ponedeljkovo dogajanje. “Pred vsa vrata smo postavili stole in klopi. Ko je ob 6.20 prišel sluga in opazil, da ne more v šolo, je poklical karabinjerje. Ti so potem poklicali gasilce. Oni so razbili šipo in skozi okno prišli v eno od učilnic. Skozi vrata na hodnik pa niso prišli, saj smo na vse mogoče načine pritiskali na vrata, da bi se ne odprla,” je povzela Teresa. “Kričali smo jim, da je šola zasedena, in naj ne potiskajo, da se ne bo kdo udaril,” je dodala Martina. “Potem so gasilci odšli, saj niso nespametni. Policija nas je zato od zunaj začela fotografirati, mi pa smo si zakrili obraze,” se je nasmehnila Teresa.
PETER VERČ
Več o protestni zasedbi šol pišemo v petkovi prilogi 7. val tiskane izdaje Primorskih novic.
