Ladji Triglav se ni dalo izogniti
Čeprav je doslej prva ženska na čelu obrambnega ministrstva, doktorica obramboslovja Ljubica Jelušič o obrambnem resorju ne govori nič kaj “žensko”. O drugi vojaški ladji pravi, da so z njo sklenili dober posel, ob zloglasnih oklepnikih poudarja dejstvo, da rešujejo življenja vojakov, v Afganistanu pa naše fante postavlja ob bok vojskam velesil. V dveh letih vodenja ministrstva je razočarana le nad nizko ravnijo naše politične kulture.
> Začenjamo s Primorcem najbližjo temo, novo vojaško ladjo Triglav. Jo je Slovenija res potrebovala, se o poplačilu dolga z Rusi res ni dalo kako drugače dogovoriti?
“Tej ladji se, hočeš nočeš, ni dalo izogniti. Ladja je del vračila klirinškega dolga Rusije, tako so se dogovorili leta 2007 in ko država z državo podpiše sporazum, se takih sporazumov običajno ne prekinja. Če pa se, se za ceno velikih diplomatskih in drugih zapletov. Rusija svojega dolga ni bila pripravljena vrniti v nobeni obliki tržne surovine ali tržnega blaga. Ničesar drugega, kar je imelo tržno ceno, ni bilo mogoče izbirati.”
> Ob prevzemu ladje ste v Kopru dejali, da bi morali biti nanjo vsi ponosni, v medijih pa so veliko bolj glasni tisti, ki nanjo sploh niso ponosni. Zakaj bi morali biti na ladjo Triglav ponosni?
“Na ladjo je treba biti ponosen prvič zato, ker je Slovenija prva država na prostoru nekdanje Jugoslavije, ki ji je uspelo zapreti klirinški dolg z velesilo Rusijo. In to tako, da je dobila ne samo ladjo in nekaj orožja za protizračno obrambo, ampak tudi gotovino. Razliko med ceno ladje in celotnim dolgom (129 milijonov), je Republika Slovenija dobila v gotovini naravnost v proračun. Se pravi, da smo dobili v proračun več denarja, kot sta bila vredna ladja in protizračno orožje skupaj.”
> Ampak pri izdelavi ladje vseeno ni šlo tako gladko, kot si zdaj predstavljamo…
“Ko smo prevzeli vodenje ministrstva, smo ugotovili, da je proračunsko ladja nedokončana. Oborožitveni sistemi, center za upravljanje z ognjem in usposabljanje ne bi bili pokriti iz klirinškega dolga. Jasno je bilo, da ne bomo mogli nikjer vzeti še pet do sedem milijonov evrov za to, da bomo dokončali investicijo, ki je bila takrat videti kot zavožena. Ruski strani smo zato sporočili, da te ladje ne bomo mogli prevzeti, če ne najdemo rešitve. Ponudili so, da nam preostanek klirinškega dolga vrnejo v gotovini, če tisti del, ki manjka za dokončanje ladje, plačamo iz te gotovine. Tako smo dobili poplačan celoten dolg, ladja je bila končana in še v proračunu je ostalo blizu 80 milijonov. V tem smislu smo sklenili dobro kupčijo.”
DANIJEL CEK
Celoten pogovor objavljamo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.