Ladjo Ever Given naj bi končno spustili iz Sueza
Kontejnerska ladja Ever Given, ki je 23. marca nasedla v Sueškem kanalu in za teden dni ustavila ves ladijski promet, je po skoraj treh mesecih še vedno sredi Sueza. Lastniki tovora v več kot 18.000 kontejnerjih, med največjimi sta Ikea in Lenovo, pa seštevajo izgube in čakajo, da bodo egiptovske oblasti ladjo osvobodile. V zadnjih dneh pa naj bi se upravljalci prekopa in lastniki ladje končno dogovorili.
SUEZ > Egiptovske oblasti so ladjo Ever Given zaustavile takoj po končani reševalni akciji, tako da je ladja ves ta čas zasidrana v Velikem grenkem jezeru, ki je približno na polovici kanala.
Družba, ki upravlja Sueški kanal, je od lastnika ladje, japonske družbe Shoei Kisen Kaisha, najprej zahtevala kar 916 milijonov dolarjev odškodnine za izgubo, ki je nastala zaradi blokiranega Sueza. Nazadnje je zahtevek znižala na 550 milijonov dolarjev. Nakar je japonski lastnik ladje predlagal, da plača 150 milijonov dolarjev za osvoboditev ladje, kar pa so Egipčani zavrnili. 20. junija so se znova dobili na sodišču z novimi ponudbami in, kot kaže so vendarle bliže; sodišče jim je do 4. julija pustilo čas za zunajsodni dogovor. In po zadnjih napovedih naj bi ga podpisali v prihodnjih dneh. Višina dogovorjene odškodnine še ni znana.
Lastniki tovora v vrednosti vsaj milijardo dolarjev pa v teh pogajanjih niso imeli besede, ampak so lahko samo pozivali obe strani, naj čimprej rešita spor. Kot kaže, naj bi se nekateri lastniki bolj občutljivega blaga že odločali, da se tovoru odpovedujejo.
Lastnik ladje je namreč razglasil generalno havarijo, kar pomeni, da morajo tudi lastniki tovora prispevati za stroške reševanja. Tudi najemnik ladje, ladjarska družba Evergreen, v sedanjih razmerah, ko ladijskega prostora primanjkuje in so kontejnerske voznine na zgodovinsko visokih ravneh, verjetno komaj čaka, da ladjo dobi nazaj.
Družba Sueški kanal je za nesrečo sicer okrivila preveliko hitrost ladje, medtem ko specializirana britanska zavarovalnica P&I, pri kateri je Ever Given zavarovana, trdi, da je bila ladja v kanalu pod nadzorom pilotov in upravljalca prometa Sueškega kanala, k čimer sodi tudi nadzor hitrosti ladje med plovbo in določitev števila vlačilcev, ki ji pri tem pomagajo.