Lady Gaga v Atlantskih Pirenejih
Sodobna pevka Stefani Joanne Angelina Germanotta, ki poje pod psevdonimom Lady Gaga, je ne le z iz Slovenije uvoženimi medvedi, ampak še z nečim razburila duhove v Atlantskih Pirenejih, natančneje v mestecu Orthez in okolici v jugozahodni francoski pokrajini Akvitaniji. Dokazati je namreč hotela, da je boljša od same Édith Piaf, najslavnejše avtorice in pevke šansonov vseh časov.
V vlogi groteskne Lady se je zelo dobro znašla dijakinja 2. letnika Gimnazije Antonia Seme iz Portoroža, ki je z dvanajstimi sošolkami in sošolci ter pod mentorstvom svojega učitelja francoščine soustvarila scenarij za 45-minutno dramsko igro v francoskem jeziku, naslovljeno L'égalité, la liberté, Lady Gaga. Aplavz, ki ga je bila skupina 13 sodelujočih dijakinj in dijakov portoroške šole deležna od francoskih in drugih udeležencev tradicionalnega dogodka, imenovanega Le Festival des pantomimes, ki se je tokrat že šestnajstič dogajal v malem, a strateškem mestecu med Pireneji in francosko baskovsko obalo, pa ni bil namenjen samo glavni igralki, ki je igrala Lady Gaga, pač pa celotni gledališki skupini, ki je v uprizoritev vložila veliko izvirnih idej, predvsem pa nekaj mesecev trdega dela.
Glavni organizatorici festivala, Nicole de Lapparent in Jocelyne Jalabert, sta nas, mentorje gledaliških skupin, gostili pri sebi doma, medtem ko so mladi igralci in igralke bivali pri družinah v Orthezu, kar je bilo zanje izredno pozitivna izkušnja. Od prvega večera dalje so sprejeli svoje gostitelje in se obračali nanje z “ma nouvelle maman”, “mon nouveau papa”, “mon frère français”, “ma sœur française”… Pravzaprav me je kot mentorja pred odhodom malce skrbelo, kako spretni bodo dijaki pri navezovanju stikov z gostitelji. Toda izkazalo se je, da ni prav nič iz trte izvita trditev, da slovijo prebivalci tega kotička Francije kot izjemno gostoljubni. Dijaki so se v resnici počutili pri njih kot doma in se na ta način dokaj pristno približali francoskim šegam in navadam v vsakdanjem življenju, navdušeni so bili tudi nad kulinariko.
Pokrovitelj festivala je bila občina Orthez, ki je s pomočjo družin krila celotne stroške devetdnevnega bivanja v Franciji. Udeležbo na festivalu sta omogočili Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo (ključno vlogo sta odigrali Bronka Štravs, podsekretarka v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, in Simona Cajhen, višja svetovalka za francoščino). Pokrovitelji so bili še občina Piran, l' Institut Français Charles Nodier iz Ljubljane pod vodstvom direktorja Jean-Jacquesa Victorja in atašeja za kulturo Pierra Chardonneta, ter podjetje Revoz d.d. iz Novega mesta. Pri izdelavi kostumov je pomagala Doris Rajčić, mama enega izmed mladih frankofonskih igralcev.
Za mentorje in dijake so bile organizirane ločene in skupne enodnevne ekskurzije. Hodili smo po pirenejskih prelazih in gozdovih, kjer domujejo tudi nekdaj slovenski, danes francosko-španski medvedi, ki v sodobni Evropi lahko pač prestopajo državne meje po mili volji in nad katerimi sicer med Francozi ni čutiti posebnega navdušenja, saj namerava predsednik Sarkozy po zadnjih podatkih celo zaustaviti nadaljnje sodelovanje med državama na tem področju.
Obiskali smo tipične baskovske vasice ter uživali v slikovitih obmorskih letoviščih vzdolž baskovskega dela atlantske obale. Na eni najlepših plaž v turističnem mestecu Saint-Jean-de-Luz, v neposredni bližini španske meje, smo čofotali v Atlantiku, ogledali smo si Bayonne, od 15. stoletja dalje znan kot mesto čokolade; tedaj so namreč židovski obrtniki, ki so pred inkvizicijo pribežali iz Portugalske, začeli tod izdelovati in prodajati “rjavi zaklad”. Prepešačili smo Biarritz, biser te obale, center surfanja, ki mu daje posebno kozmopolitski pridih pestrost arhitekturnih stilov.
Če se povrnemo k vsebini igre, jo lahko na kratko povzamemo takole: Lady Gaga med spanjem sanja o svoji slavi, vendar tisti zares pravi, zasluženi slavi, kajti globoko v sebi se počuti zapostavljena, zaveda se, da so njeni performansi le trenutni krik mode, da določen del mladih naseda njenemu odštekanemu imidžu, ki pa je izraz pomanjkanja resničnih notranjih vrednot in umetniških veščin. Na svojem popotovanju skozi zgodovino se sreča in sooči s tremi močnimi osebnostmi iz francoske zgodovine: najprej s cesarjem Napoleonom Bonapartejem, ob ustanovitvi Ilirskih provinc, ko postane Ljubljana prvič glavno mesto neke državne tvorbe, nato s šansonjerko Édith Piaf, in nazadnje s piscem Malega princaAntoinom de Saint-Exupéryjem. Napoleona poskuša izriniti in spremeniti njegove vojake v svoje plesalce, medtem ko želi najslavnejši francoski pevki dokazati, da s svojim modernim videzom lahko zasenči njen prodorni glas in njen neustavljivi čustveni zanos, od pisatelja pa celo zahteva, da ji posveti knjigo, podobno tisti, v kateri je ovekovečil Prinčevo vrtnico. Vsa tri soočenja se zanjo končajo z bolečim spoznanjem, da je moralno prešibka in se zategadelj ne more postavljati ob bok premočnim tekmecem. Kar je pravzaprav zanjo najhujše, je to, da ji vsi trije jasno pokažejo, da se niti zdaleč ne počutijo njeni tekmeci. Obravnavajo jo namreč s prezirljivim pomilovanjem in ne priznavajo nikakršnega tekmovanja z njo, kajti kdor si razvije veščine na podlagi trdnih in globokih moralnih vrednot, ne potrebuje tekmovanja z nikomer, njegova težnja je samo še izboljšanje samega sebe.
Poleg igre v francoščini smo se morali kot vsaka sodelujoča skupina predstaviti še s krajšim programom v maternem jeziku. Ker pa imajo dijaki naše šole različne materne jezike, so napisali scenarij za krajšo igrico Istrioti poligloti, katere protagonista sta Maria in Franchetto, tipičen zakonski par iz istrske vasi. Vrednost dialoga je v prikazu žive rabe istrskega narečja, ki predstavlja nekakšen italijansko-slovensko-hrvaški mozaik.
Mag. DAVID BIZJAK, Ginnasio Antonio Sema Pirano, Portorož
