Lani 3-odstotni primanjkljaj BDP
Proračunski primanjkljaj je lani po prvi oceni dosegel 1,11 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov manj kot predlani, a za 39 milijonov evrov več, kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna.
LJUBLJANA> Prihodki so bili s približno 7,88 milijarde evrov za 52 milijonov višji kot v 2011, odhodki pa so bili z 8,99 milijarde evrov nižji za 369 milijonov.
Spomnimo, da je rebalans državnega proračuna predvideval proračunski primanjkljaj v višini približno 1,07 milijarde evrov.
Primarni primanjkljaj (torej primanjkljaj ob neupoštevanju prihodkov od obresti in odhodkov za obresti) je dosegel 507 milijonov evrov in bil za nekoliko več kot polovico nižji kot 2011, ko je dosegel 1,05 milijarde evrov.
Presežek samo decembra
Odhodki naj bi po rebalansu znašali 9,014 milijarde evrov, kar pomeni, da so bili po prvi oceni ministrstva za finance realizirani odhodki celo nekoliko nižji od predvidenih.
Prihodki so bili medtem z rebalansom ocenjeni na 7,942 milijarde evrov, kar pomeni, da so bili realizirani prihodki po prvi oceni skoraj natančno enaki kot načrtovani.
Podatki pa kažejo tudi to, da je večina lanskega znižanja odpadla na znižanje porabe v okviru zakona o uravnoteženju javnih financ in drugih varčevalnih ukrepov, medtem ko je le manjši del odpadel na dvig prihodkov.
Samo decembra lani je proračun realiziral presežek v višini 44,6 milijona evrov, kar je bil po trenutnih ocenah edini mesečni presežek lani.
Lani 3-odstotni primanjkljaj BDP
Proračunski prihodki so bili decembra z 834 milijoni evrov za dobrih 38 milijonov evrov višji kot novembra in za 107 milijonov višji kot oktobra. Bili so tudi najvišji mesečni prihodki lani.
Odhodki so bili s 789 milijoni evrov za dobrih 13 milijonov evrov nižji kot novembra, a za dobrih 54 milijonov višji kot oktobra.
Minister za finance Janez Šušteršič je minuli teden ocenil, da naj bi po trenutnih ocenah ministrstva proračunski primanjkljaj lani dosegel 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,2 odstotka BDP, po evropski metodologiji ESA 95 pa štiri odstotke BDP. To je po njegovih besedah tudi tisto, kar se je od Slovenije tudi pričakovalo.
STA