Lani na slovenskih cestah 140 mrtvih, najmanj doslej
Med 140 žrtvami slovenskih cest v letu 2010 so primorske ceste terjale 20 življenj. Najmanj, samo trije, so umrli na območju postojnske policijske uprave, na območju novogoriške jih je umrlo šest, na območju koprske pa enajst. Lani najhujša nesreča na avtocesti pri Senožečah je terjala štiri življenja.
PRIMORSKA> Na Postojnskem so lani v treh nesrečah umrli trije ljudje. Sredi marca se varnostnik, ki je hitel na intervencijo, ni mogel izogniti 53-letnemu Postojnčanu, ki je zaradi alkohola obležal na cesti. Potem ko je pod Harijami konec junija z motorjem zdrsnil pod tovornjak, je pet dni po nesreči v bolnišnici umrl 23-letni motorist iz Izole, konec oktobra pa je policist med jutranjim sprehodom psa nagonsko skočil za svojim kosmatincem na cesto nad Ilirsko Bistrico, naravnost pod tovornjak.
Od osamosvojitve dalje je bilo najbolj tragično leto 1994, ko je na naših cestah ugasnilo 505 življenj.
Najmanj na Postojnskem
Trije mrtvi na cestah je najmanjša številka na Postojnskem v zadnjih letih; leta 2009 jih je umrlo šest, leta 2008 štirje, leta 2007 pa kar 13. “Samo pri motoristu je šlo za klasično napako voznika, previsoko hitrost, nesreči dveh pešcev pa sta bili povsem specifični. Lahko se tudi ne bi zgodili,” je pojasnil vodja uniformirane policije postojnske uprave Danimir Rebec.
Sicer pa so postojnski, cerkniški in bistriški policisti lani obravnavali 525 nesreč, kar je več kot v letih 2009 in 2008, ko so jih obravnavali 485 in 486. V večini nesreč je trpela le pločevina. “Črnih točk ni več,” pravi Rebec. “Tudi v planinskih ovinkih je bilo stanje lani precej boljše.” Rebec je opozoril le na vedno več tranzitnega prometa in na več utrujenih tujih voznikov.
Prometno najbolj varna evropska država je Švedska, najbolj nevarna pa Hrvaška, kjer na milijon potnikov umre 150 ljudi. Podatek je še grozljivejši ob dejstvu, da se po hrvaških avtocestah letno vozi trikrat manj vozil kot v Italiji ali Avstriji. Sicer pa se v državah EU letno zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi. Med vzroki za nesreče je na prvem mestu še vedno hitrost.
Nesrečne okoliščine
Na območju novogoriške policijske uprave so lani našteli šest mrtvih v petih prometnih nesrečah. Sredi marca je voznik v Novi Gorici povozil 65-letnega domačina, ki je dva dni kasneje v bolnišnici umrl. V začetku aprila je pri Slapu ob Idrijci umrl 61-letnik iz okolice Tolmina, potem ko se je v njegov skuter z avtom zaletela 25-letna voznica.
Sredi maja sta v razbitinah avta pri Črnem Vrhu umrla dva mladeniča, voznik je nesrečo preživel. V začetku septembra je 22-letna voznica pri Predmeji zapeljala v drevo, po nesreči pa je v bolnišnici umrl njen 24-letni sopotnik. Nekaj dni kasneje je 69-letni voznik iz Cerknega z makadamske ceste iz Idrijskih Krnic proti Oblakovem vrhu zapeljal s ceste in zgrmel po strmem pobočju ter mrtev obležal 150 metrov pod cesto. V zadnjih treh nesrečah je tragediji botroval tudi alkohol.
“Od leta 1980 smo imeli lani najmanj nesreč in najmanj mrtvih,” je povedal Drago Ozebek iz novogoriške policijske uprave. Leta 2009 so našteli enajst mrtvih, leta 2008 jih je umrlo 14, v letih 2007 in 2005 pa jih je umrlo po sedem. Leta 2000 so našteli kar 31 mrtvih. ”Razen tiste pri Črnem Vrhu so bile vse ostale nesreče take, kot se dogajajo dnevno. Šlo je za nesrečni splet okoliščin, še posebej pri pešcu in vozniku skuterja.”
Policisti novogoriške uprave so lani obravnavali 890 nesreč, kar je prav tako daleč najmanj doslej, v nesrečah pa se je poškodovala četrtina manj udeležencev. “Najbolj obremenjeni sta cesti do Tolmina in do Idrije, ampak tam je tudi največ prometa. Najbolj kritičen pa je odsek med Solkanom in Desklami,” je še pojasnil Ozebek.
DANIJEL CEK
Kako je bilo na območju koprske policijske uprave, preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
