Legionela preži tudi v ambulantah
Pri nekaterih slovenskih zobozdravnikih so nedavno inšpektorji odkrili legionelo in druge bakterije, skrite v vodovodnih sistemih zobozdravniških stolov. Vzorce so vzeli iz vode, ki prši pacientu v usta. Vendar za to odgovorni zatrjujejo, da pacienti niso v večji nevarnosti.
LEGIONELA> Vzorce vode so vzeli v 475 zobozdravstvenih ambulantah po vsej državi (v Celju 70, v Dravogradu 30, v Kopru 40, v Kranju 70, v Ljubljani 100, v Mariboru 80, v Murski Soboti 25, v Novi Gorici 30 in v Novem mestu 30).
Novica je vznemirila javnost, zato ni odveč poznati nekaj temeljnih podatkov o povzročitelju bolezni, ki je lahko nevarna. Bakterijo so odkrili leta 1976, leto po izbruhu epidemije hudega vnetja pljuč pri udeležencih srečanja vojnih veteranov - legionarjev v nekem hotelu v Philadelphiji v ZDA. Od 4400 udeležencev je na skrivnosten način zbolelo 200 ljudi, 34 jih je umrlo. Zato so bolezen poimenovali po obolelih udeležencih tega srečanja.
Po letu raziskav in izolaciji povzročitelja so strokovnjaki centra za nadzor bolezni v ZDA bakterijo, ki so jo izolirali iz vzorcev pljučnega tkiva umrlih, poimenovali Legionella sp. Kasneje so določili rod Legionella pneumophila. Dandanes poznamo že več kot 30 vrst in več kot 50 serogrup znotraj tega rodu. Bakterija je aerobna, paličasta, po Gramu se obarva negativno. V naravi je ta rod široko razširjen v vodah in tudi v prsti. V takšnem okolju se hrani z organskimi snovmi v vodi, kjer so prisotni tudi protozoji. V njihovem prebavnem sistemu se razmnožuje, dolgo preživi in kljubuje neugodnim razmeram.
Človek se običajno okuži z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku, ki vsebuje legionele. Še zlasti nevarni so aerosoli z legionelami iz okužene vode. Slednji nastajajo ob tuširanju, v whirpoolu, kjer voda prši, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, ob okrasnih fontanah in podobno. S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisli želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem vode lahko okužili le bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom. Vsakdo, ki je že bil pri zobozdravniku pa ve, da pri uporabi sodobnih vrtalnih strojev prši tudi voda - v obliki aerosola. Neposredna infekcija v naravnem okolju doslej ni dokazana.
Bakterije najdemo v sistemih za distribucijo tople in hladne vode ter v drugih sistemih, nameščenih v različnih objektih. Najpogosteje gre za večje objekte - bolnišnice, hotele in sisteme, ki imajo nameščene naprave za prezračevanje, klimatske naprave, tuše in podobno. Za takšno okužbo so še posebej dovzetni objekti, ki so v pogonu le v turistični sezoni in torej dalj časa v letu zaprti.
Bakterija potrebuje ugodne pogoje za razvoj, da se sploh lahko razvije - temperatura od 25 do 46 stopinj Celzija, prisotnost anorganske in organske umazanije in zastajanje ter počasno kroženje vode v slepih kolenih, delih vodovodne napeljave, rezervoarjih, bazenih ...
Človek se najpogosteje okuži tako, da neposredno vdihava predvsem aerosolne delce, v katerih je skrita ta bakterija. Okužbi so najbolj izpostavljeni starejši, otroci in ljudje z zmanjšano odpornostjo. Pri slednjih se kaj kmalu pojavijo klinični znaki bolezni. Največ okužb povzroča Legionella pneumophilla (v 85 odstotkih), sledita Legionella micdadei in Legionella Bozemanii.
Nujni so ukrepi za preprečitev epidemije. Gre za kombinacijo fizikalnih in kemičnih metod dezinfekcije. Med drugim opravimo segrevanje vode v daljšem obdobju na temperaturo do 70 stopinj Celzija in za hiperkloriranje vode, tako imenovani klorni šok (v sistem za vodooskrbo dodajamo od 15 do 45 mg/l rezidualnega klora). V sistem oskrbe s toplo in hladno vodo aplicirajo klorni preparat tako, kot to predpiše proizvajalec preparata. Preparat mora delovati toliko, kot je predpisano, nato sistem izpraznimo in napolnimo s čisto, neokuženo vodo. Sproti spremljamo tudi koncentracijo klora, čas delovanja in praznjenje ter polnjenje sistema.
Tudi v zobozdravniških ordinacijah izvajajo redne varovalne ukrepe tako, da pred začetkom ordinacijskega časa iz zobozdravstvenega sistema (stola in vodovodnega sistema) vsaj za nekaj minut iztočijo vodo, hkrati izvajajo redne servise na zobnih strojih, redno menjavajo filtre in opravljajo dezinfekcijo. Na pol leta izvajajo tudi tako imenovane toplotne šoke v vodovodnem sistemu. Če potekajo ti postopki po navodilih, težav naj ne bi bilo, prav tako ne bi smela biti ogrožena zdravje in varnost pacientov.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
