Letos bo vpliv UV žarkov bolj škodljiv kot lani
Po meritvah Svetovne meteorološke organizacije (WMO) se je ozonska plast nad Arktiko letošnjo zimo zmanjšala za kar 40 odstotkov, kar se doslej še ni zgodilo. Kaj to pomeni za območje nad Slovenijo in kako ukrepati, da nam sonce ne bo škodilo, pojasnjuje dermatolog Marko Vok iz Izole.
OZONSKA LUKNJA IN SONČENJE> Po uradnih podatkih gre za doslej najhujše stanjšanje ozonske plasti nad Arktiko.
Velika ozonska luknja
Ozonska plast ščiti Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Ozonska luknja se zdaj širi nad Grenlandijo in Skandinavijo. Prebivalce teh območij, hkrati pa tiste na ozemlju Kanade in nekdanje Rusije, WMO opozarja, naj bodo na soncu zelo previdni.
Gre namreč za škodljivo ultravijolično sevanje. WMO zato svetuje, naj ljudje budno spremljajo meritve UV indeksa. Po strokovnih analizah naj bi si po zaslugi ukrepov na svetovni ravni ozonska plast nad Arktiko opomogla šele po letu 2045.
Ozon je kot del stratosfere naravni zaščitni filter zoper škodljivo ultravijolično sevanje sonca. Slednje povzroča opekline na koži in tudi rakava obolenja. Letos se je ozonska plast stanjšala zaradi izjemno nizkih temperatur v stratosferi in zaradi prisotnosti škodljivih plinov, ki to plast uničujejo.
Previdno na sonce
Kako tanjšanje ozonske plasti vpliva na zdravje in zlasti na kožo, pojasnjuje dermatolog Marko Vok iz Izole. Pravi, da velikost ozonske luknje vpliva na izpostavljenost ljudi UV žarkom. “Žal se obseg ozonske luknje spreminja. Prve letošnje meritve so zaskrbljujoče. Upajmo, da se bo človeštvo začelo zavedati te nevarnosti in mu bo s primernimi ukrepi za zmanjšanje emisij in toplogrednih plinov le uspelo to luknjo 'zašiti'.”
Kako se bo tanjašnje ozonske plasti odrazilo nad Slovenijo? Vok svetuje, naj prebivalci vsak dan sproti spremljajo poročila o izmerjeni stopnji UV indeksa. “Zagotovo pa bo, ne glede na izmerjeno stopnjo UV indeksa, letošnje poletje moč UV žarkov zelo velika. To pa terja veliko previdnost, ko se podamo na sonce, tudi zgolj na sprehod po mestu in v naravi.”
Dodaja, da so pravila za hojo po soncu in sončenje splošno znana in niso sama sebi namen. Gre torej za primerna oblačila, ki naj bodo svetla in lahka, zaščito glave s primernim pokrivalom, zaščito kože z zaščitno kremo, ki vsebuje visok zaščitni faktor pred UV žarki. “Sončenje naj bo kratkotrajno, primerne so jutranje in ure pozno popoldne, med najhujšo pripeko ostanite v gosti senci,” navaja dermatolog.
Previdno s kemikalijami
Sogovornik omenja, da je na voljo posebna spletna stran Združenja slovenskih dermatovenerologov, kjer je vpliv sonca in sončenja podrobno opisan tudi v poglavjih Dan zaščite pred soncem in Euromelanoma day.
Omenja vse bolj popularno uporabo mineralnih filtrov v pripravkih za zaščito pred UV žarki in vse pogostejše poseganje ljudi po posebej izdelanih fotoprotektivnih oblačilih. “Ljudje se vse bolj zavedajo potencialne nevarnosti kemičnih snovi, ki tako ali drugače zaidejo v organizem. Mnoge izmed njih vstopijo v telo skozi kožo. Zaščitne kreme, geli, olja, pršila zoper sonce vsebujejo dva temeljna tipa zaščitnih snovi - kemične in mehanske,” opozarja Marko Vok.
Pojasnjuje, da kemične snovi vpijajo žarke, mehanske jih odbijajo. “Kemični filtri lahko na koži povzročijo različne reakcije, tudi fotoalergijo,” opisuje dermatolog. “Mehanski filtri pa so kemijsko inertni in primerni tudi za otroke. Slaba plat mehanskih filtrov je ta, da so vidni, zato človek, ki se s takim pripravkom namaže, na kopališču bode v oči, saj se zdi, kot bi si na kožo nanesel plast moke.”
V opomin dodaja, da so učinkovitost takšne zaščite že davno spoznala mnoga starodavna plemena v tropskih krajih. Še dandanes si kožo natirajo z zemljo in različnimi vrstami moke.
Glede zaščitnih krem omenja, da so nova spoznanja opustila tako imenovani koncept totalne zaščite (total block, blocco totale), “saj ta pojem ne ustreza stvarni učinkovitosti pripravkov.”
Ozon v ozračju uničujejo tudi plini, še zlasti nevaren je kloro-fluoro-ogljiki (CFC). Te pline so v preteklosti uporabljali za hladilne naprave in razpršila. Montrealska konvencija jih je prepovedala leta 1987, vendar so še vedno prisotni v atmosferi.
Navodila ostarelim in za otroke
Sogovornik še posebej priporoča, naj bodo na soncu previdni ostareli in starši z majhnimi otroki.
Iz lastne prakse svetuje, naj se ostareli, ki jih tare revma in so si prisiljeni sklepe mazati s posebnimi mazili zoper revmo, tedaj ne podajo na sonce: “To je namreč nevarno. V našo ambulanto so se doslej že večkrat zglasili po pomoč ostareli s hudimi opeklinami na predelih sklepov, kjer so se mazali z lokalnimi antirevmatiki. Med slednjimi naj še posebej omenim snov ketotifen, ki jo med drugim vsebuje ketonal gel.”
Starše majhnih otrok opominja, da bi se morali zavedati, da “otroška koža ni zrela, niso še dobro razviti zaščitni mehanizmi, ki jih premore koža odraslega. Za otroke veljajo še strožja pravila za zaščito pred soncem. Otroke pod letom starosti nikakor ne smemo neposredno izpostavljati soncu.”
Neznane posledice z Japonske
Se bo vpliv jedrskega sevanje z Japonske odrazil nad Slovenijo v obliki škodljivih UV žarkov? Sogovornik to zanika: “Jedrska katastrofa na Japonskem ne bi smela imeti takojšnjega in neposrednega učinka na UV sevanje. Gre za dve različni obliki sevanja. Vendar pa za zdaj še nihče ne ve, kako se bo to dolgoročno odrazilo v okolju po vsem planetu, saj še vedno ni znana celotna razsežnost te katastrofe.”
Ob tem kot dermatolog omenja, da niti človeško telo niti Zemlja nista razdeljena na predalčke. “Deli telesa in deli planeta so med seboj povezani, prepleteni, zato na vse pojave reagirajo celovito. Kljub vsemu svetujem, da uživamo prijetno poletje, vendar v času najhujše pripeke v globoki senci. Zjutraj in zvečer pa se lahko, primerno opremljeni, podamo tudi na sonce.”
JASNA ARKO
