Letos trg dela, prihodnje leto pa še upokojevanje

LJUBLJANA>“Če nam uspe prenova delovnopravne zakonodaje v letošnjem letu, smo naredili dobršen del naloge, za katero smo si prizadevali že dlje časa in ki jo vsi pričakujejo. To je tudi eden ključnih protikriznih ukrepov vlade, kajti želimo si več zaposlovanja in tudi spodbudo delodajalcev k temu,” o nujnosti novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pravi minister za delo Andrej Vizjak.

Sklad za odpravnine

Spomnimo, da je ta zakon s ciljem doseči prožno varnost hotela uveljaviti že Pahorjeva vlada. Predlagala je nižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, vendar je zaradi nasprotovanja sindikatov predlog zakona umaknila iz procedure, še preden bi se ta utegnil znajti na referendumu.

Andrej Vizjak je z napovedmi posegov, po katerih bo posegla Janševa vlada, skop. “Ne nameravam javno pojasnjevati rešitev,” pravi, saj ve, da bi takšno početje, še preden bi s predlogi seznanil socialne partnerje povzročilo burne reakcije vseh strani. Napoveduje pa, da bo novi predlog ZDR vključeval tudi sklad za odpravnine, v katerega bo morala del prispevati tudi država.

Pritegniti nove plačnike

Pokojninska reforma naj bi prišla na vrsto leta 2013. Kakšna bo, bo odvisno od gospodarskih in družbenih razmer v času, ko bo nastajala, daje vedeti minister, ki še ne pove, ali se bo v reformi moč izogniti zvišanju upokojitvene starosti in pokojninske dobe. V reformi bo treba urediti zlasti tiste točke, ki bodo povečale motiviranost ljudi, da plačujejo prispevke za socialno varnost, pravi. SDS si je v volilni kampanji prislužila veliko kritik zlasti sedanje opozicije, da bi z uvedbo osebnih varčevalnih računov porušila solidarnostni sistem. Šlo bi le za to, da bi plačniki v blagajno videli, koliko denarja za svojo pokojnino so že privarčevali, zdaj pojasnjuje Vizjak in dodaja, da je prav to tisti element, ki bo povečeval preglednost in hkrati motivacijo za plačevanje prispevkov.

Podedovani zapleti

V proračunu ministrstva za delo je bilo lani 1,7 milijarde evrov, od tega je šlo 1,5 milijarde za izplačevanje zakonsko zagotovljenih pravic, kot so nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči in ostali socialni transferji.

Zdaj, ko nastaja rebalans proračuna za letošnje leto, je pred nalogo privarčevati postavljeno tudi to ministrstvo, ki je najbolj neposredno povezano s preživetjem ljudi iz meseca v mesec. “Prihrankov brez posegov v pravice ne gre pričakovati,” priznava Vizjak, ki pa hkrati poudarja, da v transferje socialno najšibkejših državljanov ne bo posegal.

Kot je bilo razumeti, bodo letos varčevalni posegi zelo omejeni, saj so določene pogodbe že sklenjene, priprava zakonskih sprememb, ki bi na primer zarezale v zaslužke študentskih servisov, pa so dolgotrajnejše.

Neposredno naj bi tako letos na pravice prejemnikov vplival zlasti zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga centri za socialno delo ob obilici težav že izvajajo. Učinke zakona bo mogoče oceniti šele proti koncu leta, pravi Vizjak, ki se strinja, da mora država pri delitvi transferjev upoštevati vse premoženje prosilcev. Od aktualnih težav, s katerimi se soočajo centri za socialno delo, pa vendarle dviguje roke: “Ne morem prevzeti odgovornosti za projekt, v katerega sem bil potisnjen 10. februarja.”

JANA KREBELJ