Letos v svetu ubita 102 novinarja
Ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev je bilo slišati predvsem opozorila o nazadovanju medijske svobode, pa tudi o delih sveta, kjer je še vedno nevarno opravljati novinarski poklic. Po podatkih Mednarodnega inštituta za tisk (Ipi) sta bila v letu 2010 v svetu ubita 102 novinarja, kar je osem manj kot leto prej.
Ameriška nevladna organizacija Freedom House je ocenila, da je svoboda medijev lani že peto leto zapored nazadovala. To je posledica avtoritarnih režimov in nemirov v demokratičnih državah, kakršna je Mehika. Slovenija je tudi lani sodila v skupino svobodnih držav.
V letošnje poročilo, ki obravnava položaj v letu 2010, je zajetih 194 držav. V kategorijo svobodnih držav se je v uvrstilo 87 držav, dve manj kot leto prej. Med njimi ostaja tudi Slovenija, in sicer na 48. mestu.
Po podatkih Ipi sta bila v svetu lani ubita 102 novinarja. Najnevarnejše območje za novinarje je Azija, kjer je bilo lani ubitih 40 novinarjev, sledi ji Latinska Amerika, kjer je življenje izgubilo 32 novinarjev.
Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije.
Vsega skupaj je bilo v zadnjem desetletju ubitih 788 novinarjev, je sporočil Ipi, ki objavlja poročilo o ubitih novinarjih od leta 1997. Največ smrti so zabeležili v Iraku (177), na Filipinih (96) in v Kolumbiji (50).
Putin “sovražnik svobode medijev”
Novinarji brez meja (RSF) so medtem objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev". Mednje spadajo vodje držav in vlad, kralji, paravojaške skupine, kriminalne mreže in skrajne organizacije. Omenjeni na seznamu so po navedbah organizacije zlorabljali svojo moč za cenzuriranje kritičnih medijev ter za ugrabitve, mučenje in umore novinarjev.
Na čelu evropskih predstavnikov so voditelji Uzbekistana, Turkmenistana, Azerbajdžana, Kazahstana, Čečenije in Belorusije. Oznako "sovražniki svobode medijev" so si prislužili tudi ruski premier Vladimir Putin, italijanska mafija in baskovska separatistična organizacija Eta.
Organizacija je kritična tudi do razmer v arabskih državah. Na seznamu je še vedno savdski kralj Abdulah, medtem ko libijski voditelj Moamer Gadafi že več leta velja za "sovražnika svobode medijev".
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je vseh 56 držav, ki je vključene v Ovse, pozvala, naj novinarjem zagotovijo varnost in zajezijo nasilje nad njimi.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da je ogrožanje življenj novinarjev pri opravljanju njihovega dela "nesprejemljivo". Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je pozvala vse vlade po svetu, naj spoštujejo mednarodne standarde zaščite svobode medijev in takoj izpustijo vse novinarje ali blogerje, ki so nezakonito pridržani.
EU je ob svetovnem dnevu svobode medijev pozvala k izpustitvi vseh zajetih novinarjev in blogerjev, še posebej francoskih novinarjev Stephana Taponierja in Herveja Ghesquiera, ki sta že 500 dni zajeta v Afganistanu.
V Sloveniji ni nevtralnih medijev
Ob svetovnem dnevu svobode medijev je bilo opozorila slišati tudi v Sloveniji. Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je v izjavi društva poudaril, da so slovenske medije v preteklem letu zaznamovale še vedno nedorečene lastniške razmere v ključnih medijskih hišah, zlasti v Delu in Večeru.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar je med drugim zapisal, da ZNP od ustanovitve opozarja na pomanjkanje politične raznolikosti medijev. "Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni," ugotavlja Kršinar.
V SDS so opozorili, da je Slovenija v zadnjih dveh letih na obeh osrednjih mednarodnih lestvicah, ki merijo stanje svobode medijev, znatno zdrsnila po lestvici navzdol, kar pomeni, da je medijska svoboda znatno slabša kot v času prejšnje vlade, so prepričani v poslanski skupini SDS.
Po navedbah evropske poslanke Tanje Fajon to, da se je Slovenija letos spet uvrstila med države s svobodnimi mediji, ne pomeni, da nimamo težav. Kot ugotavlja, se tudi v Sloveniji soočamo z očitki o vmešavanju politike v novinarsko delo.
Sindikat novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Dnevnika pa sta uradno ustanovila Avtorsko novinarsko agencijo Ana. Sindikata sta nanjo prenesla zlasti varovanje neodtujljive pravice do nadomestila od prodaje klipov in pravice do nadomestila iz reproduciranja za zasebne namene, kot je fotokopiranje.
STA