Letošnji med bo šel za med
Zaradi suše in vremenskih nevšečnosti v prvi polovici leta bodo čebelarji ob dve tretjini letošnjega pridelka. Med bo večini čebelarjev uspelo prodati kar na domu, cena pa bo zaradi težkega leta praviloma nekoliko višja. A splet dogajanja je čebelarjem prinesel tudi višje stroške; že zdaj - in ne šele jeseni - morajo namreč krmiti čebele.
PRIMORSKA> Spomladansko cvetenje akacije, ki zlasti v Vremsko dolino privablja čebelarje iz vse Slovenije, je povsem odpovedalo, sledilo je razmeroma dobro cvetenje lipe, pri kostanju pa je bilo spet tako-tako, je uborno letino pri teh treh vrstah medu povzel predsednik čebelarskega društva Sežana Ivan Atelšek.
Čebelarji čebele že krmijo
In potem je šlo še navzdol; suša je presušila rastline, na katerih si čebele nabirajo nektar, gozdne paše in paše na hoji tako rekoč ni bilo. Zaradi suše morajo čebelarji čebele že krmiti, da bi sploh preživele in se okrepile do zime, kar prinaša še dodatne stroške. V običajnih razmerah se krmljenje s sladkorjem in medom začne šele jeseni.
“Suša tepe čebelarje po vsej Sloveniji in tudi v Italiji,” pravi Atelšek. Kras, Istra ni Goriška so zdaj na slabšem kot ostali deli Slovenije, kjer je vendarle bilo nekaj dežja.
Presenetljivo pa čebelarji letos skorajda nimajo težav z varozo, ki je minula leta pomorila veliko čebel. “Morda smo bil čebelarji pozimi bolj pozorni, lahko da je tudi leto tako, da zavira razvoj varoze,” razmišlja Atelšek. A tudi brez te zajedalske bolezni, ki napada čebelje družine, bodo čebelarji po Atelškovih ocenah v kozarce natočili dve tretjini manj medu, kot bi ga sicer. Pričakovati je, da se bo med zaradi tega nekoliko podražil. Atelšek pričakuje, da ne več kot za deset odstotkov: “Čebelarji delimo usodo vsega prebivalstva in ne bi bilo pošteno, da bi z dvigovanjem cene lajšali svoje težave.”
Težave povzročata še veter in šiškarica
“Letos bo medu za več kot polovico manj kot običajno. Vreme nas letos kar tolče,” se ocenam o slabši letini pridelku pridružuje Zmago Štucin s Huma, ki je predsednik čebelarskega društva Kanal in Brda ter član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije.
Vreme čebelam letos res ni naklonjeno. “Zaradi suše je manj paše, tudi močan veter za čebele ni prijazen. Na Sežanskem in v Prekmurju je pozeba škodila akacijam, tako da je akacijevega medu res zelo malo. Še manj je kostanjevega, saj je ta drevesa napadla šiškarica,” tegobe čebelarjev našteva tudi Štucin. Še največ je cvetličnega medu. “Pravzaprav tudi lipovega, saj je lipa v Vipavski dolini letos lepo uspevala. A Medex lipovega medu ne odkupuje več, imajo ga že preveč,” pravi Štucin, ki s svojimi 30 panji sodi med srednje velike čebelarje. Za prodajo svojega medu se ne boji. “Imam svoje odjemalce, ki so mi zvesti.”
Medu ne bo za vse
Čebelarji večino medu prodajo na domu. Po oceni predsednika čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča uspe slovenskim čebelarjem v normalnih letih na domu prodati do 80 odstotkov pridelka. Bolj kot cena, ki jo določajo čebelarji sami glede na povpraševanje, pa Noča skrbi, ker letos medu ne bo za vse, ki bi ga radi kupili.
“Slovenskega potrošnika smo navadili, zakaj je slovenski med boljši, bolj kakovosten, bolj zdrav, zdaj pa ga ne bo za vse,” ob statistikah, ki dokazujejo, da Slovenci na med dajo vedno več, pravi Noč. Letna potrošnja medu se je v zadnjih petih letih z 0,9 povečala na 1,3 kilograma na prebivalca. Slovenske čebele so v panje običajno prinesle 2500 ton medu na leto, kar je ravno zadostilo domačim potrebam, zato bo letošnji 60- do 70-odstotni izpad pridelka tudi za potrošnike več kot očiten.
JANA KREBELJ,
SONJA RIBOLICA
