Skoraj polovica Bejruta je uničena ali poškodovana

BEJRUT > Siloviti eksploziji sta odjeknili v torek pozno popoldne po krajevnem času v bejrutskem pristanišču, najverjetneje v skladišču z eksplozivnimi snovmi.

Vzrok eksplozij še ni znan. Oblasti so v zvezi z dogodkom v torek uvedle preiskavo. Premier Hasan Diab je v torek v televizijskem nagovoru zagotovil, da bodo našli odgovorne za tragedijo in da bodo plačali.

Libanonski predsednik Michel Aoun je povedal, da je bilo v skladišču 2750 ton amonijevega nitrata, ki šest let ni bil varno shranjen. Premier pa je na nujni seji sveta za obrambo dejstvo, da je bilo toliko amonijevega nitrata toliko časa shranjenega brez varnostnih ukrepov, označil za nesprejemljivo, je sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Amonijev nitrat je umetno gnojilo, ki je že bilo vzrok številnih industrijskih nesreč po svetu. Priljubljen pa je tudi med teroristi kot dodatno gorivo za njihove improvizirane eksplozivne naprave.

Vlada je danes po seji razglasili 14-dnevne izredne razmere za Bejrut in zahtevala, da morajo vsi, ki so bili vpleteni v shranjevanje nevarne snovi, v hišni pripor.

Ruski mediji so danes poročali, da so libanonske oblasti zasegle umetno gnojilo, ki naj bi sprožilo eksplozijo, pred šestimi leti s tovorne ladje v lasti ruskega državljana. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo naposled zapustil, ob tem pa niti ni plačal posadke. Oblasti so kasneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam.

Od danes v državi velja tridnevno žalovanje za žrtvami eksplozij. Po najnovejših podatkih oblasti je umrlo najmanj 135 ljudi, več kot 5000 jih je bilo ranjenih. V ruševinah še vedno iščejo morebitne preživele, pogrešajo več kot sto ljudi. Pričakovati, je da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo. Vodja libanonskega Rdečega križa George Kettani je eksploziji v torek označil za veliko katastrofo.

Eksploziji so čutili po vsem Bejrutu, slišali pa so ju celo v približno 240 kilometrov oddaljeni Nikoziji na Cipru. Ameriški institut za geofiziko ju je zaznal kot potres z magnitudo 3,3.

O škodi in močnem šoku po eksplozijah poročajo iz skoraj celotne libanonske prestolnice, ulice so polne razbitega stekla. Brez strehe nad glavo je ostalo prek 200.000 ljudi, je danes povedal guverner Marwan Abboud. Škoda je ocenjena na med tri in pet milijard dolarjev, nastala pa je v polovici celotnega mesta. Uradno oceno morajo sicer podati še inženirji in tehnične ekipe, je dejal.

“Skoraj polovica Bejruta je uničena ali poškodovana,” je povedal. Po njegovi oceni je brez strehe nad glavo ostalo med 250.000 in 300.000 ljudi. Za nekatere druge medije je sicer navajal oceno med 200.000 in 250.000. Oblasti se jim trudijo zagotoviti hrano, vodo in zatočišče, je dodal.

Številne države in organizacije so že izrazile pripravljenost na pomoč Libanonu. Potem ko je libanonski premier Diab “vse prijateljske in bratske države” pozval k pomoči, so številne že odgovorile, med prvimi Francija. V Libanon je poslala 25 ton sanitetnega materiala in mobilno bolnišnico z opremo za zdravljenje 500 ljudi. Na krovu bo tudi ekipa 55 pripadnikov civilne zaščite. V četrtek bo Bejrut obiskal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

V državo je danes tudi prispela prva pomoč iz tujine. Med drugim medicinska oprema iz Kuvajta in Katarja ter reševalci iz Grčije.

Šok zaradi dogodkov je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in obljubila podporo Libanonu. Pomoč so med drugim ponudili še nekatere arabske države, Rusija, Velika Britanija, Nizozemska in EU. Kot je prek twitterja sporočil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, so že aktivirali mehanizem evropske civilne zaščite.

Aktivno podporo napovedujejo tudi Združeni narodi. Generalni sekretar Antonio Guterres je poleg tega vsem ranjenim, med katerimi so tudi pripadniki ZN, zaželel hitro okrevanje. V eksplozijah so bili namreč poškodovani pripadniki misije ZN Unifil, katerih ladja je bila zasidrana v Bejrutu.

Vsi pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v misiji Unifil v Libanonu, so živi in zdravi ter na varnem, je pozno v torek tvitnil obrambni minister Matej Tonin, ki je svojcem žrtev tudi izrazil sožalje.

Sožalje je izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor v sožalnem pismu predsedniku Libanona Michelu Aounu. Vsem ranjenim in prizadetim je zaželel čim prejšnje okrevanje. “V Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo spremljamo posledice eksplozije, ki je vašo državo in prebivalce v teh že tako težkih časih še dodatno prizadela. Ob tej priložnosti vam želim zagotoviti solidarnost Slovenije in pripravljenost na pomoč pri odpravljanju posledic,” je še zapisal.

Premier Janez Janša pa je na twitterju sporočil, da so premierju Libanona poslali sožalno brzojavko, v kateri je vlada izrazila pretresenost zaradi izgube življenj, podporo in pripravljenost za pomoč po eksploziji.

Sožalje družinam žrtev so izrazili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so prek Twitterja vsem ranjenim zaželeli še hitro okrevanje. Ministrstvo je izrazilo solidarnost Slovenije z Libanonom v tem težkem času.

Posebno sodišče v Haagu, ki so ga ustanovili v okviru Združenih narodov, je medtem sporočilo, da bodo preložili za petek napovedano objavo obsodbe v primeru leta 2005 ubitega nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Odločitev so sprejeli zaradi spoštovanja smrtnih žrtev eksplozije.