Ljudje si želijo e-Primorsko
Tudi na Primorskem videvamo vse več ljudi, ki na klopci v parku z računalnikom na kolenih brskajo po internetu. Brezžičnih internetnih omrežij wi-fi je dobesedno vsak dan več, a vendar nekateri uporabniki opozarjajo, da gre razvoj prepočasi. Kdaj bomo lahko po zgledu nekaterih evropskih regij in držav lahko uporabili izraz e-Primorska?
PRIMORSKA> V zadnjih letih so pri internetnem razvoju izkazali v občinah osrednje Primorske, kjer so za širokopasovno omrežje, ali po domače “optiko”, pridobili kar dobrih deset milijonov evrov evropskega denarja. Komen, denimo, je postala prva primorska občina, ki je širokopasovni internet pripeljala do vsake hiše. V nekaterih drugih občinah, pa tudi večjih mestih, gre veliko bolj počasi.
Wi-fi za turiste
Brezžično omrežje wi-fi je zato ponekod razmeroma hitrejša in cenejša rešitev. Po drugi strani pa je wi-fi nujno potrebna tudi za kraje z veliko turisti, študenti in poslovneži, ki imajo s seboj bodisi prenosne računalnike bodisi druge prenosne naprave različnih imen, ki uporabljajo internet.
Glavno vprašanje je seveda, kje lahko popotnik, ko pride v neki kraj, najde internetni dostop. Pomembno podvprašanje je tudi, ali je dostop prost ali zakodiran z geslom. Če potrebujemo geslo, sta možnosti dve: ali ga dobimo brezplačno v kakem baru ali društvu, ali pa ga moramo plačati. Najlažja pot, da izvemo vse, je seveda svetovni splet. Na naslovu http://wifi-tocke.si vpišemo ime kraja in dobimo celo vrsto lokacij z opisi, pod kakšnimi pogoji pridemo do interneta. Opisi so včasih zelo praktični: “Za geslo vprašaj natakarja. Lokal je primeren za sestanke le ob toplih obdobjih, saj je pozimi dokaj mraz ker imajo stalno odprta vrata.” Ali pa: “Wi-fi je brezplačen in nezaklenjen, hitrost 5mbit. Cena kapučina: 1 evro, 0,5 litra piva: 1,90 evra” Seznam seveda ni popoln, posebej, ko gre za manjše kraje.
Kot primer poglejmo štiri večje primorske kraje: Postojno, Tolmin, Novo Gorico in Koper.
Postojna kot zgled
Postojna ima spletno ponudbo zgledno urejeno. Z omrežjem Wi-Fi ni pokrito samo središče mesta, ampak tudi v praktično vseh naseljih v občini. Na Občini Postojna zato ponosno trdijo, da so “edina občina v Sloveniji, kjer je moč v vseh urbanih naseljih brezplačno uporabljati brezžični internet, s čemer se ponašajo le nekatera največja mesta na svetu”. Poleg brezplačnega wi-fi signala so vzpostavili tudi posebne javne e-točke, ki so opremljene z vso potrebno računalniško opremo.
Wi-fi omrežje je dobro urejeno tudi v Novi Gorici. Luka Manojlović je odgovoren za projekt, ki poteka v mestu že od leta 2003. S kakimi desetimi točkami so “omrežili” strogo središče mesta in vse pomembne turistične točke v okolici. In financiranje? “Nekaj občina, nekaj lastniki lokalov, nekaj pa tudi aktivisti sami,” pove Manojlović.
Uporaba omrežja, ki je dostopno brez gesla, je vsak dan večja. Manojlović pravi, da dnevno samo na eni wi-fi točki lahko priključi svoj računalnik ali telefon tudi po 100 ali 200 ljudi. “Brezplačni internet je zelo pomemben za turiste. Veliko turistov potuje samo v kraje z brezplačnim internetom,” pojasni Manojlović. Strošek vzpostavitve točke v lokalu je med 200 in 300 evri, naročnine ni. Vzdrževanje običajno niti ni potrebno, pojasni Manojlović. Edini pogoj je seveda osnovni internetni priključek, ki ga mora zasebnik imeti.
In varnost? Manojlović opozarja, da hekerji vdirajo v omrežja prav s pomočjo brezžičnega interneta. “Odgovoren pa je lastnik točke wi-fi. Zato je treba nujno poskrbeti tudi za zaščito pred tovrstnimi vdori,” opozarja Manojlović.
V Kopru je kar nekaj gostinskih lokalov, kjer se lahko brezplačno priključiš na internet. V okolici Taverne, tržnice in sprehajališča ob obali pa je omrežje, ki ga že tri leta vzdržuje multimedijski center Pina. Imajo tudi brezplačno e-kavarno z desetimi računalniki. A brezžični dostop ni povsem prosto dostopen. Brezplačno namreč dajejo gesla, ki omogočijo le eno uro spleta.
“Kdor da kaj nase ...”
Čeprav se tudi Tolmin hitro turistično razvija, pokritost z brezžičnim internetnim signalom wi-fi daleč zaostaja za pokritostjo v Bovcu, kjer je na voljo že skoraj povsod.
V Tolminu so brezplačni dostop v brezžično internetno omrežje pred štirimi leti omogočili v knjižnici Cirila Kosmača, pred tremi v baru Paradiso v centru mesta, imajo ga v Minku v prostorih pod zemljo in v njihovi galeriji SDK, kjer ga bodo v kratkem ojačali. Brezžično lokalno omrežje so si omislili tudi v penzionu Rutar.
V knjižnici so pred štirimi leti začeli z eno brezžično dostopno točko. Letos so ponudbo nadgradili. Pred kratkim so se med prvimi v Sloveniji vključili v projekt Libroam, ki povezuje knjižnice oziroma uporabnike v brezžični internet tako, da uporabnikom ni treba več spraševati po vstopnem geslu določene knjižnice.
Po brezžičnem internetu sprašujejo zgolj turisti. Direktor LTO Sotočje Janko Humar meni, da bo treba na tem področju še veliko narediti.
Opaža pa, da brezžično lokalno omrežje postopoma urejajo tudi ponudniki turističnih apartmajev in sob. “Kdor da kaj nase, bo tovrstno dodatno ponudbo za turiste kar se da hitro uredil,” meni Humar. V turistično informativnih pisarnah v Bovcu, Kobaridu in Tolminu še ni na voljo.
TINO MAMIĆ, NEVA BLAZETIČ
