Londonski bolnik drugi primer remisije po okužbi s hivom
Pri bolniku, ki je bil okužen z virusom hiv, po presaditvi matičnih celic ne zaznavajo več prisotnosti tega virusa, so sporočili zdravniki v znanstveni reviji Nature. Gre za drugi tovrsten primer. Londonski bolnik, kot ga označujejo zdravniki, je že 18 mesecev v remisiji, vendar je še prezgodaj reči, da je ozdravljen, so poudarili.
LONDON > Bolniku so presadili krvotvorne matične celice, ker ima eno od oblik raka limfnih žlez. Darovalec matičnih celic ima sicer zelo redko gensko mutacijo, zaradi katere je imun na določene oblike virusa hiv. To je koristilo tudi bolniku, ki je prejel matične celice. 16 mesecev po presaditvi je opustil zdravila, ki zavirajo širjenje virusa, več kot poldrugo leto zatem pa pri njem še niso zaznali virusa hiv.
Podobna metoda zdravljenja se je prvič izkazala za uspešno leta 2007 v Berlinu. Američan Timothy Brown, ki so mu zaradi levkemije presadili kostni mozeg, po tveganem posegu ni bil več okužen z virusom hiv. Tudi pri njem je imel darovalec gensko mutacijo, zaradi katere je imun na določene oblike virusa hiv.
Po besedah infektologa Janeza Tomažiča londonski primer še ni čisto zanesljiv, je pa v bistvu potrditev koncepta t. i. berlinskega bolnika, ki je doslej prvi in edini ozdravljeni bolnik z aidsom. Podobna metoda zdravljenja se je prvič izkazala za uspešno leta 2007 v Berlinu. Američan, ki so mu zaradi levkemije presadili kostni mozeg, po tveganem posegu ni bil več okužen s hivom. Tudi pri berlinskem bolniku je imel darovalec gensko mutacijo, zaradi katere je imun na določene oblike virusa hiv. "Oba bolnika so zdravili s presaditvijo krvotvornih matičnih celic od darovalcev, ki sta imela redko gensko mutacijo, pri kateri krvne imunske celice na svoji površini nimajo molekul CCR5. Te molekule so ko-receptorji za vstop virusa hiv v celice. Tako virusi ne morejo okužiti novih celic," je za STA pojasnil infektolog s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tomažič. Po njegovih besedah je medicina z dosedanjimi zdravili dosegla funkcionalno ozdravitev s hivom okuženih bolnikov: "Dokler uživaš redno zdravila proti hivu je virus pod nadzorom. Če pa zdravljenje prekineš, se virus povrne. Glavni razlog, da eradikacija virusa ni mogoča, so latentna skladišča virusa v celicah, ki se ne razmnožujejo in jih današnja zdravila ne morejo uničiti." "Naslednji cilj boja proti aidsu je ozdravitev. Učinkovitega cepiva ne bo vsaj še pet do deset let," je poudaril Tomažič. Obenem je opozoril, da način zdravljenja londonskega in berlinskega bolnika ni primeren za 99,9 odstotka okuženih oseb.
"Z remisijo pri drugem bolniku po uporabi podobnega pristopa smo dokazali, da primer bolnika iz Berlina ni bil anomalija," je poudaril eden od avtorjev članka v reviji Nature, profesor na univerzi v Cambridgeu Ravindra Gupta.
Ob tem so Gupta in njegovi kolegi opozorili, da presaditev kostnega mozga, ki je tvegana in boleča, ne more biti splošno razširjena oblika zdravljenja okuženih s hivom. Bodo pa lahko znanstveniki po dveh tovrstnih uspešnih primerih zožili nabor primernih strategij zdravljenja.
"Drugi primer krepi prepričanje, da je zdravljenje možno," je dejala Sharon R Lewin, direktorica instituta za infekcije in imunologijo Peter Doherty na univerzi v Melbournu. "Lahko skušamo ugotoviti, kateri del transplantata je igral pomembno vlogo in po zaslugi katerega je bolnik lahko prenehal jemati antiretrovirusna zdravila," je dodala.
Več milijonov bolnikov po svetu, okuženih z virusom hiv, bolezen nadzoruje z antiretrovirusno terapijo. Ta jim omogoča, da kljub okužbi normalno nadaljujejo življenje, a virus je pri njih še vedno prisoten.
Po svetu je okoli 37 milijonov okuženih z virusom hiv, med njimi jih antiretrovirusno terapijo prejema okoli 59 odstotkov. Vsako leto zaradi zapletov, povezanih z okužbo s hivom, po podatkih AFP umre skoraj milijon ljudi.