Macron nakazal ostrejšo politiko glede priseljevanja

PARIZ > "Ko trdimo, da smo humanisti, smo včasih preveč popustljivi," je Macron na srečanju za zaprtimi vrati med drugim povedal poslancem in predstavnikom svoje stranke Naprej republika. Pred za konec meseca predvideno parlamentarno razpravo o priseljevanju je potrdil svojo zavezanost načelu pravice do azila, a obsodil zlorabe sistema.

"Verjamem v našo pravico do azila, a ta je oropana svojega cilja zaradi omrežij, ljudi, ki z njim manipulirajo," je dejal.

Francoska policija je danes zjutraj iz telovadnice in njene okolice v bližini mesta Dunkerque na severu Francije začela premeščati okoli 1000 migrantov. To je storila po odločitvi sodišča, da tamkajšnje taborišče predstavlja zdravstveno in varnostno tveganje. Migrante so lokalne oblasti v telovadnico namestile konec leta 2018. Občina Grande-Synthe je družine migrantov, ki so iskali zatočišče pred mrazom, decembra lani namestila v lokalno telovadnico. Okoli nje je nastalo taborišče, kjer je še nedavno v šotorih spalo okoli 800 ljudi. V telovadnici je bilo nastanjenih okoli 170 ljudi, večinoma iraških Kurdov, ki so želeli priti v Združeno kraljestvo. Najprej je policija na avtobuse pospremila mlade moške, ki potujejo sami. Odpeljali jih bodo v različna zavetišča, kjer bodo lahko zaprosili za azil. Družine bodo premestili kasneje.

Glavno vprašanje za njegovo tri leta staro stranko, ki se le s težavo uveljavlja v manjših mestih in na podeželju, je po njegovem mnenju, ali želi biti stranka premožnejših družbenih slojev ali ne. Ta del družbe se namreč po njegovih besedah ne srečuje s priseljevanjem, medtem ko delavski razred z njo živi.

"Levica se desetletja ni hotela ukvarjati s tem problemom, zato se je delavski razred preselil k skrajni desnici," je še menil.

Danes objavljena anketa inštituta Ipsos/Sopra Steria glede delitev v francoski družbi je sicer pokazala, da 63 odstotkov vprašanih meni, da je "v Franciji preveč tujcev". 66 odstotkov jih je tudi mnenja, da se priseljenci ne trudijo dovolj integrirati.

Francija je sicer lani prejela rekordnih več kot 122.000 prošenj za azil, kar je 22 odstotkov več kot leto poprej.

Francoski mediji in opozicijske stranke so v Macronovih besedah videli znak, da se pripravlja na ponovno izvolitev na položaj na volitvah 2022, obenem pa naj bi bile tudi del priprav na lokalne volitve prihodnje leto.

Da očitno naznanja vstop v predsedniško tekmo, je menila tudi vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen. Zadnji dve leti in pol ni Macron videl ali slišal ničesar v povezavi z zlorabami azilne zakonodaje, mu je očitala Le Penova.

Senatorka Eliane Assassi iz vrst komunistične stranke pa je Macrona obtožila, da med volivce vsaja strah pred priseljenci in ga glede skrajne desnice posvarila, da imajo volivci "raje original kot imitacijo".