Madžare so reševali vso noč
Bovški gorski reševalci so potrebovali vso noč, da so v dolino pospremili madžarskega profesorja, ki je z učencema zašel med vzponom na Rombon. Za pot, ki jo je mogoče prehoditi v poldrugi uri, so potrebovali dobrih sedem ur.
BOVEC> Eno najdaljših reševanj postaje GRS Bovec se je pričelo v nedeljo nekaj minut pred 19. uro. Z regijskega centra za obveščanje so jim sporočili, da je na območju Čukle, Kraljišča oziroma vznožja Rombona onemogel planinec. “Niso znali natančno povedati, kje se nahajajo. Aktivirali smo helikopter in dobili odobritev za polet. Takoj zatem nas je poklicala Madžarka, ki ima v Bovcu turistično agencijo in sporočila, da so trije Madžari zgolj zašli,” je povedal poveljnik bovških gorskih reševalcev Marko Matajurc. Reševanje s pomočjo helikopterja so preklicali in se odločili, da trojico poiščejo peš.
Na teren sta odšli dve skupini. Za pomoč so prosili tudi posoški aeroklub Bovec. Z ultralahkim letalom, v katerega je poleg pilota sedel tudi Matajurc, so najprej pregledali teren na višini med 1600 in 1800 metri. Prvi prelet ni bil uspešen. Med drugim pa je Matajurc po telefonu vzpostavil pogovor s 55-letnim madžarskim profesorjem, ki mu je povedal, da so nahajajo na višini 1500 metrov. Z njim sta bila 16-letni fant in 18-letno dekle.
Matajurc jim je naročil, naj stopijo na čistino, da jih bodo lažje opazili. Za povrh so bili oblečeni v črna in siva oblačila. V naslednjem telefonski pogovoru so jim Madžari dejali, da se nahajajo levo, gledano iz Bovca proti Čukli. “Pilotu sem predlagal, da narediva še en prelet. Iz izkušenj vem, da ljudem v taki stiski pade psihična pripravljenost. Hitro dajejo podatke, da bi jih čim prej rešili, dejansko pa so ti podatki v devetdeset odstotkih primerov netočni,” je pojasnil Matajurc, ki se tudi tokrat ni zmotil.
Med ponovnim preletom jih je zagledal pilot Dejan Kavčič. Trojica se je nahajala na 1250 metrov nadmorske višine. “Zaradi temnih oblačil so bili praktično nevidni, niso stopili na čistino, niso mahali oziroma dajali znakov, kot sem jim naročil po telefonu. S pilotom sva naredila še en prelet, da sva dobila reševalce in jim sporočila, kje se nahajajo Madžari,” je razložil Matajurc.
Ob 21.30 so bovški gorski reševalci prišli do obupane trojice. Moški je bil v zelo slabem psihofizičnem stanju, mladenič in mladenka pa nista imela primerne obutve in obleke. Gorski reševalci so dostavili kisik, ki ga je nujno potreboval profesor, pa tudi vso potrebno opremo za bivakiranje. “Odločili smo se, da ga ne bomo ponoči nosili v dolino, ker je teren težak in zahteven. Angažirali smo helikopter, ki bi zjutraj prišel ponj,” je povedal Matajurc.
Pa je navsezadnje vseeno šlo in Madžari so vzeli pot pod noge. Bovški gorski reševalci so trojico sedem ur in pol peš spravljali v dolino. Ob tem velja omeniti, da planinci za isto razdaljo običajno porabijo približno uro in trideset minut hoje. Akcijo so bovški gorski reševalci zaključili včeraj zjutraj, nekaj minut pred peto uro. TINA KODRE